Ko opustimo, se spremenimo

V življenju se marsičesa oklepamo, da bi bili srečni.

Običajno mislimo, da se oklepamo premoženja, lepote, zdravja, drugih ljudi. Ampak zanimivo, oklepamo se tudi strahov, skrbi, žalosti, zamer, depresije ... Zdi se, da se tega oklepamo še celo bolj kot tistih bolj prijetnih stvari. Zakaj jih sicer tako težko spustimo?

Če se jih tako držimo, to pomeni, da nam dosti pomenijo. Zakaj nam nemir, strahovi, zaskrbljenosti, zamere in podobni, sicer neprijetni občutki, tako veliko pomenijo? Po vsej verjetnosti zato, ker če bi jih spustili, ne bi imeli kaj drugega. Oziroma mislimo, da potem ne bomo imeli več nič drugega. Kot da smo zgradili svoje življenje na teh občutkih in kot da za njimi ni ničesar drugega.

Če bi jih spustili, bi videli, da življenje teče povsem normalno naprej. Da nismo ničesar izgubili in da nismo zato bolj prazni. Pravzaprav bi počasi začutili, da se v nas rojevajo izpolnjujoči občutki pomiritve.

Če bi spustili te občutke iz rok, bi spoznali, da ni potrebno, da se jih krčevito oklepamo. Ničesar ne bi izgubili. Celo več. Spremenili bi se v to, kar globoko v sebi že smo. V vedro, mirno, sočutno in razumevajoče bitje.


Vir: Duhovna univerza, Primož Škoberne

Dobrodelni izkupiček za starejše

V podjetju Žale, d.o.o. so že peto leto zapored organizirali dobrodelno akcijo prodaje sveč, ki je v sodelovanju s Svečarstvom Jurkovič potekala v dnevih spomina na mrtve. Od prodanih sveč so zbrali nekaj več kot 3.000 € in ga namenili Medgeneracijskem društvu za kakovostno starost Ljubljana.

S tem denarjem bodo, v okviru medgeneracijskih programov, organizirali izobraževanje prostovoljcev za starejše ljudi, ki zajemajo predavanja in delavnice namenjene prostovoljcem in njihovim družabnikom. V juniju naslednje leto pa bodo izvedli še medgeneracijsko srečanje.

V podjetju Žale, so še povedali, da si prizadevajo, da bi tovrstne akcije postale stalnica Dneva spomina na mrtve, saj z zadovoljstvom ugotavljajo, da na dobrodelni stojnici kupuje vedno več obiskovalcev Žal.

Vsem, ki so sodelovali v dobrodelni akciji se prav lepo zahvaljujejo.

.

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje, ki je bilo ustanovljeno 12. decembra 2001. Deluje na področju socialnega varstva in prispeva k tkanju novih socialnih vezi in s tem k bogatenju življenja posameznikov in širše družbe. Njegova glavna naloga je organizacija in vodenje krajevne mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost.

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana že šest let uspešno razvija in vzdržuje komunikacijske kanale med generacijami, skrbi za zmanjševanje socialne izključenosti starih ljudi v skupnosti in povečuje kvaliteto njihovega življenja. Člani društva so prostovoljci vseh generacij, večina med njimi je mlajših upokojencev, ki so se leto dni usposabljali za prostovoljsko druženje s starim človekom ali za voditelje skupin.

Ljubljanski prostovoljci se družijo s približno 650 starimi ljudmi, zanje porabijo cca. 58.500 ur letno, kar ustreza času 34 polnim zaposlitvam. Družabništvo poteka tedensko v družabniškem paru, ali v medgeneracijski skupini, pod vodstvom prostovoljskega voditeljskega para.

Društvo skozi celo leto izvaja program "Ljubljanska prostovoljska mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost in boljše odnose med generacijami" in znotraj njega naslednje programe:

osebno medgeneracijsko družabništvo s starim človekom (redno tedensko druženje prostovoljca z enim starim človekom),

medgeneracijske skupine za kakovostno starost (redno tedensko druženje starih ljudi v skupini, pod vodstvom prostovoljskega voditeljskega para),

skupnostna skrb za ozaveščanje celotne krajevne javnosti,

ohranjanje prostovoljske kondicije (mesečne intervizijske skupine prostovoljcev, izobraževanje, strokovna literatura, predavanja, izdaja glasila, organizacija družabnih dejavnosti...).

.

13. Ljubljanskega maratona

V nedeljo je na ulicah slovenske prestolnice potekal največji tekaški spektakel v Sloveniji - 13. Ljubljanski maraton, ki sega je udeležilo 15.371 tekačev in tekačic. Od tega se jih je kar 10.640 udeležilo rekraativnega teka, polmaratona in maratona.

Zmagovalec 13. Ljubljanskega maratona je postal Etiopijec Amare Mulu, ki je potreboval 2;14:41 za 42 kilometrsko razdaljo. Pri ženskah pa Tatyana Mesentseva s časom 2;37:13. Na polmaratonu je zmagal Roman Kejžar s časom 1;05:47, pri ženskah pa Danjela Grandovec s časom 1;16:19.
Pri rekreativnem teku na 10 km je prvo mesto osvojil Cene Šubic, s časom 0;32:11, pri ženskah pa Petra Šink, s časom 0:36.20.

Med Slovenci je maraton prvi pretekel 33-letni Robert Kotnik, ki ga je pretekel v 2 urah, 35 minutah in 32 sekundah. Med Slovenkami je 42 kilometrov dolgo progo prva premagala 35-letna Mateja Šuštaršič, ki je zanjo potrebovala 2 uri, 57 minut in 17 sekund.