Ministrstvo bo vztrajalo pri zakonskem predlogu ločitve javnega in zasebnega zdravstva, je poudaril minister Miklavčič.
Na ministrstvo za zdravje je po Miklavčičevih besedah prispelo 45 dokumentov s pripombami na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi do 19. septembra. Kot pojasnjuje, si ti predlogi med seboj tudi nasprotujejo, eni vsebujejo zahteve po večjem zasebnem delu, drugi pa "gredo v smer še ostrejšega ločevanja javnega in zasebnega zdravstva".
Vsak slovenski zdravnik ima možnost, da se prostovoljno odloči, ali bo zasebnik ali bo delal v javnem sektorju, pravi minister. Ob tem je poudaril, da bodo na ministrstvu pri svojem predlogu vztrajali, o njem pa bo odločil državni zbor. Vir in foto: STA
29 julij 2009
Čakanje na operacijo kolka se bo skrajšalo
Minister za zdravje Borut Miklavčič pričakuje, da se bodo z nacionalnim razpisom za izvajanje operacij kolka in kolena ter večjim nadzorom čakalne vrste skrajšale do konca leta.Kot je dejal, večina bolnišnic uresničuje načrtovan program dela.
Za endoprotezo kolka je bilo po Miklavčičevih navedbah letos sklenjenih 3881 pogodb, za endoprotezo kolena pa 1781 posegov. Pri ugotavljanju realizacije programa v prvem polletju so po ministrovih besedah ugotovili, da v bolnišnicah Ptuj, Novo Mesto, UKC Ljubljana in Valdoltra presegajo načrtovani program dela, dosegajo ga na Jesenicah in v Novi Gorici, v Celju in Mariboru pa za načrti zaostajajo za pet do šest odstotkov.Posamezne bolnišnice lahko, kot so se dogovorili, svoj program do konca leta tudi povečajo za do 20 odstotkov. Vir in foto: STA
.
Za endoprotezo kolka je bilo po Miklavčičevih navedbah letos sklenjenih 3881 pogodb, za endoprotezo kolena pa 1781 posegov. Pri ugotavljanju realizacije programa v prvem polletju so po ministrovih besedah ugotovili, da v bolnišnicah Ptuj, Novo Mesto, UKC Ljubljana in Valdoltra presegajo načrtovani program dela, dosegajo ga na Jesenicah in v Novi Gorici, v Celju in Mariboru pa za načrti zaostajajo za pet do šest odstotkov.Posamezne bolnišnice lahko, kot so se dogovorili, svoj program do konca leta tudi povečajo za do 20 odstotkov. Vir in foto: STA
.
21 julij 2009
V Ljubljani negovalna bolnišnica za novo leto
Ljubljana bo negovalno bolnišnico dobila z novim letom v prostorih Pediatrične klinike, je povedal župan Zoran Janković.
Kot je povedal župan, sta se v ponedeljek sestala z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Pogovarjala sta se predvsem o ureditvi mestne negovalne bolnišnice v prostorih stare Pediatrične klinike. Januarja sta sicer napovedala, da bo negovalna bolnišnica na Vrazovem trgu zaživela septembra, zdaj pa bo po županovih besedah zaživela z novim letom.
Ministrstvo pripravlja razpis za izvajalca obnovitvenih del v stavbi, v kateri bodo uredili 100 postelj mestnega negovalnega oddelka. Poleg tega bo Univerzitetni klinični center Ljubljana v stavbi uredil še laboratorije. Financiranje obnove in tudi same negovalne bolnišnice je v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. kliničnega centra, je pojasnil Janković.
"Ljubljana potrebuje mestno negovalno bolnišnico in mislim, da bo to racionalno tudi za ministrstvo za zdravje. Zdaj vozijo Ljubljančane po operacijah v bolnišnice po celi Sloveniji oz. zasedajo prostor v bolnišnicah, kjer prostor potrebujejo za tiste, ki pridejo na operacije," je pojasnil župan.(vir:sta,siol)
Kot je povedal župan, sta se v ponedeljek sestala z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Pogovarjala sta se predvsem o ureditvi mestne negovalne bolnišnice v prostorih stare Pediatrične klinike. Januarja sta sicer napovedala, da bo negovalna bolnišnica na Vrazovem trgu zaživela septembra, zdaj pa bo po županovih besedah zaživela z novim letom.
Ministrstvo pripravlja razpis za izvajalca obnovitvenih del v stavbi, v kateri bodo uredili 100 postelj mestnega negovalnega oddelka. Poleg tega bo Univerzitetni klinični center Ljubljana v stavbi uredil še laboratorije. Financiranje obnove in tudi same negovalne bolnišnice je v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. kliničnega centra, je pojasnil Janković.
"Ljubljana potrebuje mestno negovalno bolnišnico in mislim, da bo to racionalno tudi za ministrstvo za zdravje. Zdaj vozijo Ljubljančane po operacijah v bolnišnice po celi Sloveniji oz. zasedajo prostor v bolnišnicah, kjer prostor potrebujejo za tiste, ki pridejo na operacije," je pojasnil župan.(vir:sta,siol)
20 julij 2009
Prisilne upokojitve ni več
V začetku 19. stoletja je bila upokojitev fizičnih delavcev namenjena zaščiti učinkovitosti delovne sile. Kaj pa danes?
Pri Age so Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje zaprosili, naj pregleda slovenske študije o obvezni upokojitvi. Pregledali smo študije in zakone, ki so ali še vedno omejujejo delo starejših delavcev. V zadnji številki Pravne prakse (št. 11, 2009, str. 56-58) tako velja prebrati razpravo dr. Etelke Korpič- Horvat o obvezni in prisilni upokojitvi, med drugim tudi z vidika slovenskega pravnega reda. Prikaže, kako so posamezni zakoni neposredno ali posredno obravnavali, ali še obravnavajo, vprašanje obvezne upokojitve.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list št. 42/02 in 103/07) obvezne ali ex lege upokojitve ne omenja, vendar je v prvem odstavku člena 114 tega zakona, ki govori o zaščiti starejših delavcev, torej delavcev nad 55 let, navedeno, da je iz poslovnih razlogov delodajalcu mogoče starejšega delavca, ki je izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev, upokojiti. Delavec pa lahko, tudi brez soglasja delodajalca, prične delati s polovičnim delovnim časom, iz česar sklepamo, da se lahko delno upokoji, kar mu omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, brez delodajalčevega soglasja. Gre namreč za pravico iz dela. Nekdanji Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ZDPDR, je določal, da kdor dopolni 40 let delovne dobe ali 65 let starosti, nima pravice biti zaposlen, če delodajalec ne določi drugače. Ženske pa so z delom lahko nadaljevale do 40-ega leta starosti.
Zakon je bil diskriminatoren, tako z vidika spola kot z vidika starosti. Danes prisilne upokojitve v Sloveniji ni več, razen za sodnike, ki so se dolžni upokojiti pri 70-ih letih starosti, tako kot to določata Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sodniški službi. Prav posebno zanimiva je bila do nedavno obvezna upokojitev visokošolskih rednih profesorjev (zakaj zgolj rednih!) po Zakonu o visokem šolstvu. Upokojiti so se morali pri 65-ih. Poslanci so nazadnje odločili, da bo drugače. (vir novice U3)
.
Pri Age so Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje zaprosili, naj pregleda slovenske študije o obvezni upokojitvi. Pregledali smo študije in zakone, ki so ali še vedno omejujejo delo starejših delavcev. V zadnji številki Pravne prakse (št. 11, 2009, str. 56-58) tako velja prebrati razpravo dr. Etelke Korpič- Horvat o obvezni in prisilni upokojitvi, med drugim tudi z vidika slovenskega pravnega reda. Prikaže, kako so posamezni zakoni neposredno ali posredno obravnavali, ali še obravnavajo, vprašanje obvezne upokojitve.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list št. 42/02 in 103/07) obvezne ali ex lege upokojitve ne omenja, vendar je v prvem odstavku člena 114 tega zakona, ki govori o zaščiti starejših delavcev, torej delavcev nad 55 let, navedeno, da je iz poslovnih razlogov delodajalcu mogoče starejšega delavca, ki je izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev, upokojiti. Delavec pa lahko, tudi brez soglasja delodajalca, prične delati s polovičnim delovnim časom, iz česar sklepamo, da se lahko delno upokoji, kar mu omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, brez delodajalčevega soglasja. Gre namreč za pravico iz dela. Nekdanji Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ZDPDR, je določal, da kdor dopolni 40 let delovne dobe ali 65 let starosti, nima pravice biti zaposlen, če delodajalec ne določi drugače. Ženske pa so z delom lahko nadaljevale do 40-ega leta starosti.
Zakon je bil diskriminatoren, tako z vidika spola kot z vidika starosti. Danes prisilne upokojitve v Sloveniji ni več, razen za sodnike, ki so se dolžni upokojiti pri 70-ih letih starosti, tako kot to določata Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sodniški službi. Prav posebno zanimiva je bila do nedavno obvezna upokojitev visokošolskih rednih profesorjev (zakaj zgolj rednih!) po Zakonu o visokem šolstvu. Upokojiti so se morali pri 65-ih. Poslanci so nazadnje odločili, da bo drugače. (vir novice U3)
.
Naročite se na:
Objave (Atom)