Kipar Mirko Bratuša bo razstavljal na 54. beneškem bienalu

Kipar Mirko Bratuša bo na letošnjem 54. beneškem bienalu zastopal Slovenijo s projektom Grelci za vroče občutke. Razstava bo obsegala osem kipov, ki bodo med seboj povezani tako, da bo starejše kipe ogrevala energija novejših kipov. Bratuša si želi, da bi obiskovalci, ki bodo razstavo videli, začutili komplementarnost form, je dejal kipar.



Del razstave na bienalu bodo štirje kipi iz serije Hipokriti, ki so bili jeseni 2010 postavljeni v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, kjer domuje Galerija Božidar Jakac, ki je tudi organizator slovenske predstavitve na bienalu. Posebej za bienale pa je izdelal še štiri kipe, ki Hipokrite dopolnjujejo tako, da jih ogrevajo. Kostanjeviški kipi so topli, novi kipi pa hladni, ker so grelci, je pojasnil.

Na vprašanje, kaj želi z razstavo sporočiti, je odgovoril, da nekega posebnega sporočila nima. Želi si samo, da ljudje, ki bodo razstavo videli, začutijo komplementarnost form in v tem zase najdejo neko smiselno vsebino.



Kot so sporočili iz galerije, bo osem kipov iz žgane gline z napeljavami povezanih v mrežo tako, da bo notranje, nevidno napajanje kipe ogrevalo, vlažilo in ohlajevalo. S hlajenjem enih bo dovajana toplota za ogrevanje drugih. Vzpostavljena bo mreža povezav kot sistem umetniških teles, ki kažejo na medsebojno odvisnost.

"Kipi Mirka Bratuše so ujeti v različnih čustvenih stanjih. So fantastične prikazni, oblikovane kiparsko ekstravagantno in s prefinjenim humorjem. Z namigovanjem na ekscentrične pojave iz zahodne katoliške tradicije nam domače prikazujejo kot eksotično(...). So taktilni in topli, s čimer prebujajo naše občutke. Obenem pa nam konfliktna mentalna stanja, ki jih prikazujejo, kažejo na psihotičnost našega vsakdana, strahove in težave," je zapisala kustosinja razstave Nadja Zgonik.

Po njenem mnenju govorijo o našem občutku izgubljenosti v sodobni kulturi, ko se nam zdi, da ne moremo več vplivati na politiko in družbena razmerja moči ter da procesa uničevanja narave ne moremo več ustaviti.



Kiparska instalacija Bratuše bo zasnovana v razmerju z realnim prostorom, tako da ga bo dopolnjevala pa tudi zanikovala in transformirala. Topli kipi v pritličju bodo privlačili gledalčeve poglede, hladni in predimezionirani v prvem nadstropju pa bodo stopnjevali občutek nizkega stropa, utesnjenosti in ujetosti. Namenoma klavstrofobična postavitev bo usmerjala koncentracijo na gledalčeve občutke in bo mali šok za gledalca, ne z retoričnimi sredstvi, pač pa z vračanjem k njegovi lastni občutljivosti, je še zapisala kustosinja.

Razstava bo v beneški Galeriji A+A na ogled med 4. junijem in 27. novembrom. Spremljal jo bo videofilm režiserke Jasne Hribernik, ki je po besedah Bratuše neke vrste dokumentarec o vsebini in vzdušju razstave v Kostanjevici na Krki. (vir sta)
.

Ne odzivajte se na kratke telefonske klice iz tujine

V zadnjem času po internetni pošti kroži obvestilo, ki opozarja, naj se ne odzivamo na klice iz Avstrije in naj bomo pozorni na klice ko telefon zazvoni samo enkrat ali pa sploh ne zazvoni. Sporočilo naj bi dala v obtok poštna uslužbenka vendar se je pri preverjanju izkazalo, da to ne drži. Zato smo njen podpis v sporočilu zbrisali. Sporočilo smo poslali na Mobitel in Policijo. Hitro in prijazno so poslali odgovor in pojasnilo kako naj ravnamo v takih primerih.

IZ MOBITELA NAM JE TADEJA PEČKAJ SPOROČILA

V spodnjem obvestilu gre za opis zlorabe evropske razsežnosti z namenom povečanja prometa na številkah, s katerih se prejme klic (t. i. Wangiri zlorabe). Največkrat gre za avstrijske, italijanske in še nekatere druge številke, s katerih uporabnik prejme neodgovorjeni klic. Ko uporabnik pokliče nazaj, se oglasi angleški telefonski predal z dolgim pozdravnim sporočilom.

Če prejmete tak klic, ga ignorirajte (običajno telefon zazvoni le enkrat) in ne kličite nazaj, saj se klic plača po ceniku za klicanje v tujino. Pri Mobitelu se cene klicev v tujino gibljejo od 0,28 EUR/min do 1,68 EUR/min (brez klicev v satelitska omrežja). Če na klic ne odgovorite, se ne zaračuna.

Zloraba deluje s sistemom, ki naključno generira kratke klice, na katere večinoma uporabnik ne utegne odgovoriti. Tak klic je za avtorja zlorabe brezplačen. Za klicanega pa je rešitev, kot sem zapisala, da ne pokliče nazaj. Kličite le na tiste mednarodne neodgovorjene telefonske številke, ki jih poznate.

Govorili smo tudi z gospo Jelko, ki je podpisana v spodnjem sporočilu. Povedala nam je, da ji je to sporočilo nekdo podtaknil in da že nekaj mesecev sporoča naokrog, da ni avtorica tega sporočila.

.........................

PREBERI!

Živijo, spet moramo biti pozorni na novo kriminalno dejavnost,

pazite na klic iz Avstrije +43 81 010 42 82

Že ustaljena praksa - zato pazite preden pride do problemov!

Spoštovani uporabniki mobilnih telefonov!
Dovolite, da vas opozorim na novo obliko kriminalnega dejanja, ki so se ga spomnili naši soevropski državljani.

Potek nelegalnega početja gre tako:Uporabnik mobilnega telefona dobi v nekem trenutku na mobilnem telefonu neodgovorjeni klic. Do tega lahko pride tako, da telefon dejansko zazvoni, lahko pa tudi da ne. V glavnem uporabnik dobi neodgovorjeni klic. Ko uporabnik mobilnega telefona pogleda številko klicatelja se le ta začne z +39..., +390..., +391..., + 392..., +393..., 394... in tako naprej. V +dotičnem primeru, ki mi je znan je bila telefonska številka naslednja: +393193260045. V kolikor uporabnik ta neodgovorjeni klic nemudoma izbriše, se je s tem dejanjem lepo zavaroval in storil pravilno stvar. V kolikor pa uporabnik mobilnega telefona pokliče nazaj na številko neodgovorjenega klica pa lahko postane žrtev prebrisancev. Namreč za klic na navedeno številko je lahko uporabnik mobilnega telefona ob vsaj 2.000 EUR, oz tudi več.
Določene številke iz zgoraj navedenega seznama lahko povzročijo tudi to, da uporabnik mobilnega telefona, vzpostavljenega klica ne more prekiniti in so tako stroški enormni.

Glede na dejstvo, da se število uporabnikov mobilnih telefonov, ki vračajo klice na številke kot so navedene zgoraj, iz dneva v dan veča, in da s tem uporabniki mobilnih telefonov spravijo sami sebe v finančne težave in tako postanejo žrtev nepridipravov, vas opozarjam, da na navedene številke ne odgovarjate, saj ste lahko v istem trenutku tudi sami žrtev že omenjenih nepridipravov oz. po domače povedano nategovalcev.

Prav tako pa vas naprošam, da z vsebino tega elektronskega sporočila seznanite tudi svoje znance, prijatelje, kolege, sodelavce....!

.................

DRAGO MENEGALIJA, PREDSTAVNIK ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI ZA PODROČJE KRIMINALITETE Z GENERALNE POLICIJSKE UPRAVE NAM JE POSLAL NASLEDNJE SPOROČILO

Uporaba mobilnih telefonov je v današnjem času zelo razširjena, zato glede prejemanja sumljivih sporočil občanom svetujemo, da so pri dajanju kakršnihkoli podatkov zelo previdni in da ne sprejemajo pogojev sodelovanja, ki ga posredujejo ponudniki (avtorji sporočil), saj so zaradi tega v nadaljevanju lahko tudi oškodovani. Če občani prejmejo SMS sporočilo od neznanega prejemnika, kot tudi s sumljivo vsebino, svetujemo, da se ne odzivajo na takšne vsebine. Če pa bi bili zaradi takšnega SMS celo oškodovani lahko podajo prijavo na policijo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, npr. goljufije. Za pomoč pa lahko zaprosijo tudi svojega mobilnega operaterja, da jih s tehnično podporo zaščiti pred nezaželenimi SMS sporočili, v kolikor jim to tudi lahko omogoči. Občani naj bodo še posebej pozorni na sprejemanje sporočil, s katerimi bi morebiti lahko prejeli nezaželeno programsko opremo.

Policija od občanov prejema tovrstna obvestila in prijave in je tudi sama že večkrat opozorila javnost na različne izvršitvene oblike goljufij, katerim je skupno, da prejemnik z elektronsko pošto, SMS sporočilom, preko telefaksa… prejme obvestilo o loterijskem dobitku ali prošnjo za sodelovanje pri finančnih transakcijah in če v nadaljevanju prejemnik sprejme pogoje sodelovanja, bo prej ali slej prišlo do tega, da bo zaradi kakršnihkoli razlogov pozvan, da plača neke stroške in na ta način postane oškodovanec kaznivega dejanja goljufije. V času takega sodelovanja s ponudniki mora oškodovanec posredovati tudi svoje osebne in druge podatke, kar močno odsvetujemo.

Ponovimo lahko še nasvete operaterjev telefonskih komunikacij, ki občanom svetujejo, da se na neodgovorjene klice iz mednarodnih številk ne odzivajo oz. da ne vračajo klicev. Če se vseeno javijo, naj čimprej prekinejo telefonski klic. Če občani v svojem računu za telefonske storitve opazijo visoke zneske, naj se najprej obrnejo za dodatna pojasnila na svojega operaterja, če pa sumijo, da so bili z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja, oškodovani, pa naj obvestijo policijo.

Policija mora sicer v vsakem konkretnem primeru preveriti vse okoliščine in potrditi vse elemente, ki so potrebni za obstoj uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Šele takrat je moč potrditi, da gre za kaznivo dejanje, npr. goljufije.

Goljufija
211. člen

(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta.

(3) Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(4) Če je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(5) Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(6) Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(7) Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega člena se začne na predlog.

V primeru potrditve razlogov za sum kaznivega dejanja bo policija v nadaljevanju zbrala ustrezna obvestila in izvedla druge ukrepe ter z vsemi zbranimi ugotovitvami seznanila pristojno državno tožilstvo.
.

Predsednik Türk podpira projekt Pot miru od Alp do Jadrana

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral pogovor o vseevropskem projektu Pot miru od Alp do Jadrana, na katerem so sodelovali predstavniki Vlade Republike Slovenije, Fundacije Poti miru v Posočju in Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Pogovor je bil namenjen pregledu aktivnosti za izvedbo tega projekta, ki je namenjen ohranitvi, obnovi ter predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju soške fronte v študijske, turistične in izobraževalne namene. V projektu, ki se poteguje za finančno podporo Evropske unije, sodelujejo partnerji iz Republike Slovenije in Italijanske republike.



Predsednik dr. Danilo Türk je v izjavi za medije dejal, da je med svojim nedavnim državniškim obiskom v Italiji predlagal italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu skupno pokroviteljstvo nad tem projektom. Spomnil je, da se bližamo prvi obletnici začetka prve svetovne vojne, ki je bila zgodovinska katastrofa Evrope in je kontinent zaznamovala skozi celotno 20. stoletje. Iz razdejanja po prvi svetovni vojni so izšle vse vrste totalitarizmov. Predsednik je dodal, da ima današnja demokratična Evropa, ki spoštuje človekove pravice in je usmerjena k trajnemu miru, svoj temelj prav v spoznanju nesmiselnosti in usodnosti tragedije, katere del je bila tudi soška fronta.



Soška fronta je bila eno od velikih in težkih bojišč te vojne, na katerem so izgubili svoja življenja številni mladi iz zelo širokega dela Evrope. Zato bi bilo po besedah predsednika prav, če bi dali temu spominu ustrezen poudarek. Predsednik je dejal, da se o tem projektu pogovarja tudi z drugimi predsedniki srednjeevropskih držav, ki so zainteresirani za to, da bi se spomin na žrtve z njihovih območij gojil z ustrezno spoštljivostjo in da bi se razumele vse dimenzije te velike evropske tragedije.



Predsednik uprave Fundacije Poti miru v Posočju in načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je pojasnil, da je 100-kilometrska trasa Poti miru od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči že dokončana, preostanek poti preko goriškega in tržaškega Krasa do Jadranskega morja pri Devinu pa bo predvidoma dokončan do 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Projekt Pot miru od Alp do Jadrana vključuje postavitev spominskih obeležij, povezavo muzejskih zbirk in muzejev na prostem, zgodovinsko knjižnico, vodniško službo, izdelavo promocijskega materiala in spletne strani, v fundaciji pa načrtujejo tudi ureditev Evropskega parka spomina.

Fundacija Pot miru v Posočju
.

Fotograf Oskar Karel Dolenc razstavlja v Fužinskem gradu

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (Fužinski grad) je bila 10. maja 2011 odprta fotografska razstava Črno-belo 1960 – 2010 znanega fotografa Oskarja Karla Dolenca (*Ljubljana, 1938), ki je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi. Predstavlja se nam z ženskim aktom, portretom, žanrom in krajino. Hkrati je izšla tudi monografija o avtorju, ki jo je napisal dr. Primož Lampič.

Fužinski grad

Ker je bil Karel Oskar Dolenc pedagog fotografije. Danes ga štejemo v generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubiteljske sfere in prestaviti slovensko fotografijo na profesionalno raven, medtem ko naslednjo generacijo že predstavljajo akademsko izobraženi ustvarjalci, ki so slovensko fotografsko sceno dokončno oblikovala tako kot drugod v zahodnem svetu.


Otvoritve razstave se je udeležilo mnogo ljubiteljev fotografije.

Dolenc je najpomembnejši del svojega opusa ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana. Tematska raznolikost, ki jo je opazila tudi kritika ob njegovi prvi samostojni razstavi je narekovala obravnavo njegovega opusa po tematskih sklopih.



Z leve: Primož Lampič, Oskar Karel Dolenc in Milan Pajk

Tako so najprej predstavljena zgodnje dela, kjer se že kaže njegov motivni svet, ženski akt, portret, žanr in krajina ki ga še dograjuje. V vsaki od teh tem je napravil nekaj antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posameznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten, ter krajine, med katerimi posebej omenjamo podobe iz zapuščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot navdušen gornik je del svojega opusa posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tradicijo vnesel nekatere nove formalne prvine.



Fotografi, med njimi, tudi Joco Žnidaršič in Milan Pajk so med ogledom razstave obujali spomine na prehojeno fotografsko pot.

V stilnem pogledu opredeljujemo Dolenčevo delo kot vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in modernističnimi inovacijami, ki so se od začetka petdesetih let prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij, delno pa tudi s področjem grafike in slikarstva začele uveljavljati v slovenskem prostoru.

Oskar Karel Dolenc

Oskar Karel Dolenc je na fotografskem področju še vedno dejaven kot strokovni pisec, pedagog, žirant in organizator.

V muzejski trgovini lahko kupimo deset motivov Dolenčevih fotografij. Cena je od 20 do 30 evrov.

Razstava bo odprta do 12. Junija 2011.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje

.