10. Festival nevladnih organizacij LUPA

S podelitvijo nagrad fotografskega natečaja se je končal letošnji 10. vseslovenski festival nevladnih organizacij Lupa, ki sta ga organizirala Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Letošnji festival je bil posvečen razvojnim priložnostim, ki jih omogoča Evropski socialni sklad (ESS). Privabil je veliko nevladnih organizacij kot številne obiskovalce.

Obiskovalci mestnega središča so na Bazarju nevladnih organizacij lahko spoznali več kot 150 različnih društev in si ogledali različne športne in kulturne točke.

Festival, ki je namenjen promociji slovenskega nevladnega sektorja, osveščanju širše javnosti o vlogi in pomenu nevladnih organizacij, ter zahvali organizacijam za njihov prispevek k blaginji je letos poudaril načine in priložnosti, ki jih imajo nevladne organizacije pri financiranju različnih projektov Evropskega socialnega sklada (ESS). Udeležence je najbolj zanimalo, kako voditi projekte.

Veliko zanimanja je bilo za okroglo mizo o vzpodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, ki je bila hkrati tudi priprava na Evropsko leto medgeneracijske solidarnosti in aktivnega staranja 2012. Beseda je tekla o tem kako in zakaj sploh vzpodbujati medgeneracijsko sodelovanje, kako to popularno skovanko različni strokovnjaki in akterji na področju sploh razumejo, kakšne so vzporednice z zgodovinskim razumevanjem medgeneracijskega sodelovanja, ter kaj nam o njem kažejo številke in statistika.

Zadnji dan je potekal Dan ugodnosti za nevladne organizacije. Na njemu je Microsoft Slovenija skupaj z nevladnima organizacijama MISSS in OZARA SLOVENIJA predstavila možnosti donacije programske opreme (operacijski sistem Windows, Office in mnogi drugi produkti) za nevladne in neprofitne organizacije. Na predstavitvi so udeleženci izvedeli, kako lahko brezplačno ali z minimalnim vložkom nadgradijo svoj obstoječi IT ali pa legalizirajo programsko opremo.

Častni pokrovitelj festivala nevladnih organizacij je bil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Častni pokrovitelj bazarja nevladnih organizacij pa Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.
.

Znaš naučiti drugega

V Ljubljani je 15. septembra 2011, potekala konferenca 'Znaš nauči drugega', ki sta jo pripravila Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje in podjetje S&T Slovenija.

Okrogla miza 'Podarimo si znanje'.

Na njej so med drugim predstavili sodelovanje nevladne organizacije z gospodarstvom in izkušnje mentoric-prostovoljk. Na okrogli mizi z naslovom 'Podarimo si znanje', ki jo je vodila prof.dr. Ana Krajnc, Slovenska UTŽO, pa je sodelovala Ema Perme, vodja sektorja za izobraževanja odraslih iz Ministrstva za šolstvo in šport, Robert Trnovec, predsednik uprave S&T Slovenija, mag. Marko Papič iz Univerze v Ljubljani - Fakultete za elektrotehniko, Jana Mlakar Adamič, muzejska svetovalka iz Zasavskega muzeja Trbovlje in doc. dr. Dušana Findeisen iz Slovenska UTŽO.

Svoje izkušnje so predstavile mentorice-prostovoljke.

Ob koncu konference je Robert Trnovec, predsednik uprave S&T desetim Slovenskim univerzam za tretje življenjsko obdobje podaril nove računalnike.
.

Na Mušičevih Žalah predali namenu novo klasično pokopališče

Na Žalah je bila 7. septembra 2011 slavnostna otvoritev novega klasičnega dela pokopališča Žale, na katerem je bil slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec. Navček, zvon poslednjega slovesa, je nadomestil otvoritveni trak. Z njim so v znak otvoritve pozvonili župan Zoran Janković, arhitekt Marko Mušič ter direktor Žal Bojan Lepičnik. Ljubljana je z novim delom pokopališča, ki je namenjen izključno klasičnim pokopom in se razteza na površini 16.000m2 pridobila 1.273 grobov, od tega 1.258 enojnih in 15 povečanih v objektu.

Arhitekt Marko Mušič je pokopališče zasnoval kot mesto mrtvih, z ozelenjenim obodom, ki varuje pred hrupom, z vhodnimi portali, alejami in potmi pokopališča ter z grobnimi polji klasičnega in žarnega pokopa. Obodni park z gomilami je območje raztrosa pepela.

V postopnem uresničevanju njegove osnovne zamisli je bilo v letu 2009 urejeno pokopališče za žarne pokope s 1.685 grobovi, sedaj pa ga dopolnjuje tudi del pokopališča za klasične pokope s 1273 grobovi. Le ta vključuje nujne spremljajoče ureditve, poti pokopališča, vhode v grobna polja in komunalne točke, paviljon z navčkom, zvonom poslednjega slovesa, gaj spomina v obodnem parku, območju razsipa pepela, in del obodnih ozelenjenih kaskad. Poti pokopališča se z drevoredi, ki jim dajejo imena, z ozelenjenimi obrobami, ki zastirajo poglede v grobna polja, s parapeti in obdelavo tal v oblikovanju in materialih navezujejo na že urejeni del 1. faze pokopališča. Vhode v grobna polja posebej zaznamujejo izbrani stihi Kajetana Koviča, Ivana Minattija in Cirila Zlobca.

Postopek se je pričel s pripravo razpisne dokumentacije in izpeljavo postopka za izbiro izvajalca. Dela sta izvajala GP Holding d.d Ljubljana ter Kraški zidar d.d. iz Sežane.

Ljubljana je z novim delom pokopališča, ki je namenjen izključno klasičnim pokopom in se razteza na površini 16.000m2 pridobila 1.273 grobov, od tega 1.258 enojnih in 15 povečanih v objektu. Investitor je bila Mestna občina Ljubljana, vrednost investicije pa 2.648.273,56 EUR brez DDV oz. 3.177.928,27 EUR z DDV.
Zgrajeno število grobov bi moralo zadoščati za 8 do 10 let.

Dodatno število grobov in sicer 159, bomo pridobili, ko bo končan klasični del pokopališča proti Tomačevski cesti. Zemljišče, kjer se bo ta del pokopališča nahajal, je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno družini Scagnetti in je trenutno v teku razlastitveni postopek. V sklopu končanja tega projekta je predviden ozelenjen kaskadni zid proti Tomačevski cesti in sicer v nadaljevanju obstoječega. Ko bo razlastitveni postopek končan in s tem pridobljeno zemljišče, ki je trenutno v lasti družine Scagnetti ter izveden preboj zidu s Plečnikovih Žal na Tomačevsko cesto, bosta dela pokopališča Žale med seboj povezana. Tako bo možna izvedba pogreba na Mušičevih Žalah tudi iz vežic na Plečnikovih Žalah. Ocenjena vrednost del potrebnih za dokončanje tega je 1.700.000 EUR brez DDV oz. 2.040.000 EUR z DDV.

Poleg tega bo potrebno za dokončanje širitve prvega nujnega dela še 1.100.000 EUR brez DDV oz. 1.320.000 EUR z DDV. Pri tej širitvi bo dokončan del obodnega parka za raztros pepela.
.

Zaključek Festivala Ljubljana v znamenju opernih uspešnic

Zadnji dnevi Festivala Ljubljana bodo potekali v znamenju opernih uspešnic in Litve, saj bo med 5. in 7. septembrom na odru Cankarjevega doma v gostovala Litovska nacionalna opera, ki bo z 250 člansko ekipo, kar tri dni, razvajala občinstvo in 59. Festival Ljubljana, 7. septembra zaključila z veliko opero Judinja, Jacquesa Halévyja.

Orkestru Litovske državne opere, ki je bila ustanovljena leta 1920 v Vilniusu, se bo 5. septembra na odru Cankarjevega doma pridružil Joseph Calleja. Na Malti rojeni tenorist sodi med najobetavnejše pevce 21. stoletja. Njegov glas z medeno barvo spominja na legendarne italijanske operne pevce. Zato ni čudno, da nekateri v njem slišijo Pavarottija. Na koncertu opernih arij, na katerem bodo izvedli dela Verdija, Masseneta, Mascagnija, Dvořaka, Puccinija in drugih, bo kot solistka nastopila tudi Alyson Cambridge. Mlada ameriška sopranistka, ki je redna gostja Metropolitanske opere v New Yorku.

Že naslednji dan, 6. septembra, bo Litovska državna opera pod dirigentskim vodstvom Gintarasa Rinkevičiusa in v režiji Eimuntasa Nekrošiusa, najbolj izvirnega sodobnega litovskega režiserja, izvedla Otella, Verdijevo uglasbitev Shakespearove tragedije. Opera Otello danes velja za eno pevsko najzahtevnejših.

Festival Ljubljana bo 7. septembra zaključila velika opera Judinja Jacquesa Halévyja, ki je prava redkost sodobnih repertoarjev celo v največjih svetovnih opernih hišah. V Ljubljani smo jo nazadnje videli pred 80 leti. Tokrat izjemno delo režira sloviti nemški režiser Günter Krämer pod dirigentskim vodstvom Martynasa Staškusa.

Vse predstave bodo ob 20.00 uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Gostovanje Litovske nacionalne opere so predstavili (z leve) Gintautas Kėvišas, direktor Litovske nacionalne opere, Rimutis Klevečka, veleposlanik Republike Litve, Arūnas Gelūnas, minister za kulturo Republike Litve, Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, ki je poleg zaključnega poročila odkril tudi delček programa za leto 2012, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana in Veronika Brvar.