Borut Pahor Mira Cerarja predlagal za predsednika vlade

Predsednik države Borut Pahor je podpisal predlog kandidature prvaka SMC Mira Cerarja za predsednika vlade. Predlog bo v Državni zbor poslal še danes. Miru Cerarju je zaželel veliko sreče ter poudaril, da novo vlado čaka težka, a neodložljiva naloga. Zastaviti mora jasno smer sprememb, o njihovi koristnosti prepričati široko javnost in jih končno tudi uveljaviti. je dodal.

Posebnost tokratnega podpisa predloga je bila v tem, da se je prvič zgodilo, da je bil ob podpisu prisoten predlagan kandidat.


Prihod Mira Cerarja v predsedniško palačo.




Še pred podpisom se je Borut Pahor z Mirom Cerarjem na kratko sestal v predsedniški palači.



V Kristalni dvorani je bilo vse pripravljeno za podpis predloga.



Borut Pahor in Miro Cerar prihajata v Kristalno dvorano.

Ponoven pregled predloga…



… in podpis.



Izjava za medije Mira Cerarja.

Odhod iz Kristalne dvorane.

Znani muzikal Evita bo gostoval na odru Križank

Ljubljana – Na odru ljubljanskih Križank si bomo lahko 18. avgusta ogledali Evito, ki je med najbolj poznanimi muzikali; napisal ga je slavni Andrew Lloyd Webber, besedila pa je prispeval Tim Rice. Govori o življenju, slavi, dobrodelnem delu in smrti Eve Perón, druge žene argentinskega predsednika Juana Peróna. 



Leta 1976 je izšel zvočni album rock opere, sledila je produkcija v londonskem gledališču v legendarnem mestnem predelu West End. Že takrat je prejela nagrado Laurence Olivier kot najboljši muzikal, leto pozneje pa so ga uprizorili še na Broadwayu, kjer je kot prvi britanski muzikal prejel nagrado tony. Sledile so turneje po vsem svetu, leta 1996 so posneli film z Madonno in Antoniom Banderasom. Muzikal Evita so ponovno postavili na oder leta 2006 v Londonu in 2012 na Broadwayu.



Eva Perón se je z vztrajnostjo, pametnimi odločitvami in karizmo iz ubožne četrti povzpela na mesto prve dame Argentine ter postala ena najvplivnejših žensk na svetu. Bila je hkrati najbolj oboževana ženska in ena najbolj tragičnih figur zaradi pohlepa, velike ambicioznosti in krhkega zdravja.



Muzikal Evita govori o Evini strastni in nepozabni življenjski poti. V Poletnem gledališču Križank bomo lahko prisluhnili čudovitim pesmim, ki opisujejo življenje argentinske ikone, kot so Don’t Cry for Me Argentina, I’d be Suprisingly Good for You, Another Suitcase in Another Hall, High Flying, Adored idr. 

Odlomek čudovitih pesmi lahko poslušate na naslednji povezavi https://www.youtube.com/watch?v=TmGK-PafhQg#t=19
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Glasba: Andrew Lloyd Webber Besedilo: Tim Rice Režija in koreografija: Mykal Rand Produkcija z West Enda, London Zasedba: Eva Peron: Catriana Sandison Che: Joel Harper-Jackson Peron: Kevin Stephen-Jones Magaldi: Kristofer Harding Ljubica: Georgina Hagen Sarah Bakker, Laura Emmitt, Maggie Lynne, Philippa Stefani, Kevin Brewis, Ewan Gillies, James Jacob-Lomas, Robert Knight Glasbena zasedba: Stuart Andrews, Gary Hickeson, Tom Brady, Noam Galperin, Martyn Stringer, John Gregson, Dave Brown, Matthew West, Rosanne Duckworth, Robbie Harvey

Fotografije z vaje: Ljubljana Festival

MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti. Nekateri bogoznanci sicer menijo, da Marija sploh ni umrla. Vendar pa temu nasprotuje skoraj enodušno pričevanje izročila. Splošno pa je prepričanje, da je bila Marijina smrt bolj smrt iz ljubezni kakor pa iz neke nuje; imela naj bi značaj samopouživanja v žaru ljubezni, ki jo je v Mariji razvnel Bog. Zato so sprva ta praznik lepo imenovali »Marijino zaspanje«.

Marija je bila tudi s telesom vzeta v nebo. To je verska resnica (dogma), ki jo je razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950. Papež v svoji apostolski konstituciji omenja, da so sveti cerkveni očetje in veliki učitelji v pridigah in nagovorih že od pradavnine ob prazniku vnebovzetja ljudstvu govorili kot o znani resnici in jo utemeljevali z višjimi in globljimi razlogi. Na ta praznik se namreč ne spominjamo le tega, da Devica Marija ni bila po smrti podvržena telesnemu trohnjenju, temveč je to njeno zmagoslavje nad smrtjo, ko je po zgledu edinorojenega Sina Jezusa Kristusa dosegla nebeško slavo.

Še posebej se danes spominjamo Marijinega obujenja od smrti. Poročila pripovedujejo, da so apostoli položili Marijino telo najprej v skalnat grob pod Oljsko goro blizu vrta Getsemani. Tomaža takrat ni bilo zraven. Čez tri dni je prišel tudi on. Rad bi še enkrat videl nebeško Mater. Odvalili so kamen od groba, a glej, grob je bil prazen. Samo cvetje in prti so bili v njem. Umetniki so ta prizor velikokrat upodobili.

Pri Slovencih je že sam sprejem krščanstva tesno povezan z Marijinim vnebovzetjem. Prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem, Gospa Sveta, je vsekakor bila že takoj od začetka posvečena Mariji vnebovzeti. In »velika maša« (vnebovzetje) je bila stoletja pri našem narodu posebno priljubljen čas romanj v razna Marijina svetišča.

V petek, 15. avgusta 2014, na praznik Marijinega vnebovzetja, bodo slovenski škofje darovali svete maše po naslednjem sporedu:

- ob 10.00 bo na Brezjah, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj sveta maša in ponovna slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji ter obhajanje 100. obletnice začetka 1. svetovne vojne in s tem združen spomin na vse žrtve 1. svetovne vojne. Sveto mašo bo daroval apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof msgr. Andrej Glavan;

- ob 10.00 bo murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf daroval glavno praznično sv. mašo v Turnišču;

- ob 10.00 bo v romarski cerkvi Matere Božje Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi slovesna maša in obnovitev izročitve slovenskega naroda Materi Božji. Mašo bo daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih;

- ob 10.00 bo v župnijski cerkvi Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju sveta maša, ki jo bo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek;

- ob 10.00 bo koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak v romarski baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Gorici daroval slovesno sveto mašo. Prav tako bo škof Bizjak ob 19.00 daroval sveto mašo v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja;

- ob 17.00 bo kardinal dr. Franc Rode daroval praznično sveto mašo v Marijini cerkvi na Blejskem otoku.

Vir: SŠK, Družina

Prisrčno odprtje 40. Svetovne skavtske konference

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika RS potekala otvoritev 40. Svetovne skavtske konference, ki bo potekala od 11. do 15. avgusta. Udeležence iz okoli 130 držav je nagovoril tudi Borut Pahor v katerem jih je pozval k vzgajanju tradicionalnih vrednot, ki jih je bil kot skavt v mlajših letih deležen tudi sam.



Predsednik Pahor je poudaril: "Rad bi vas spodbudil, da še naprej zvesto in inovativno te tradicionalne vrednote vzgajate zase in za ljudi okrog sebe. To so plemenite vrednote, ki že same po sebi naš svet delajo boljši za nas in za vse okrog nas - vrednote odgovornosti do skupnosti, vrednote požrtvovalnosti, sodelovanja, vrednote, ki v drugih vidijo najboljše in ne najslabše, ki znajo pogledati onstran razlik med nami."

"Vse to nam daje upanje, da na takšnih konferencah razvijete to plemenito poslanstvo in jo predate novih rodovom," je dodal in skavtom zaželel dobro počutje v Sloveniji.

Tokratna konferenca bo potekala do 15. avgusta, na njej pa bo sodelovalo okoli 130 delegacij s približno 1200 udeleženci, kar bo po oceni slovenskih tabornikov največji letošnji konferenčni dogodek v Sloveniji. Na njej bodo med drugim oblikovali vizijo skavtske organizacije do leta 2023 kot del strateškega načrta, določili triletni načrt dela do leta 2017 in razpravljali o aktualnih temah v povezavi z mladimi. Konferenca je namenjena tudi izvolitvi 12. članov Svetovnega skavtskega komiteja, ki je najvišji organ Svetovne organizacije skavtskega gibanja.



Za vse udeležence so pripravili pester spremljevalni program. Med drugim bo potekal mednarodni večer, odprtje razstave taborniških in skavtskih fotografij na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, v parku Zvezda pa bodo v času konference potekale razne taborniške dejavnosti.



Zveza tabornikov Slovenije, ki je organizator konference, v skladu z načeli skavtskega gibanja deluje nepretrgoma od ustanovitve leta 1951. Ustanovili so jo začetniki skavtizma in gozdovništva, ki so na slovenskih tleh delovali vse od 20. let minulega stoletja, je pojasnil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih. Po njegovih besedah se je treba povezovati in delovati širše. "Vsak je pomemben in mora prevzeti svoj del odgovornosti," je poudaril.

PRENOS V ŽIVO

Broadcast live streaming video on Ustream