Potrebujemo kakovostno paliativno oskrbo, ne evtanazijo

Potrebujemo kakovostno paliativno oskrbo ne pa evtanazijo, je glavno sporočilo slovenskih zdravnikov z okrogle mize 'Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji – ali res potrebujemo evtanazijo?' Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo, tako to imenujejo v Švici, pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da nebi umiranje postalo trpljenje, so poudarili.

Mateja Lopuh, državna koordinatorica paliativne oskrbe v Sloveniji je med drugim dejala: "Državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 je dober. Paliativni pristop se uvede takoj po diagnozi. Gre za celostno obravnavo, kar pomeni, da s pomočjo pridruženih strokovnjakov lahko pravočasno nudimo duhovno, duševno in socialno pomoč. Odveč je skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli, in skrb svojcev, da bodo lahko samo nemočno opazovali umiranje in trpljenje."



Božidar Voljč, predsednik Državne etične komisije pa je dejal: "Uzakonjena pravica in želja po smrti se v primerih staranja populacije hitro lahko sprevrže v dolžnost smrti, ko nekdo ne bo več mogel odločati sam o sebi. Državna etična komisija ne nasprotuje le zaradi Hipokratove prisege, temveč tudi zato, ker je v državah, kjer je ta dovoljena, zlorab veliko. Prav tako se sprašujem ali so ljudje sposobni nositi breme, da bodo pri odločanju za evtanazijo vedno tudi popolnoma etični."



Štefan Grosek, predsednik etične komisije UKC Ljubljana in predsednik delovne komisije za oblikovanje etičnih priporočil ob koncu življenja, pa je poudaril: "Pomembno, da zdravniki bolnika, ki ga ne morejo pozdraviti, ne zapustijo, temveč mu pomagajo pri lajšanju bolečin in mu ponudijo optimalno paliativno oskrbo. Zdravniki z dodatnim znanjem s tega področja lahko zelo dobro obvladujemo večino telesnih težav, ki se pojavijo ob takšnih bolnikih. Odveč je bojazen bolnikov, da bodo hudo trpeli, in svojcev, da bodo le nemočno opazovali umiranje in trpljenje."

V Ljubljani 30 novih oskrbovanih najemnih stanovanj za starejše

Ljubljana, januar 2015 - Nepremičninski sklad Pokojninskega invalidskega zavarovanja d.o.o. (NS-PIZ, d.o.o.) je sklenil pogodbo za nakup 30 oskrbovanih najemnih stanovanj v stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Objekt je sklad kupil kot edini ponudnik na javni dražbi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim osebam. Prvi najemniki bodo lahko prevzeli ključe poleti 2015. 

V objektu, ki obsega klet, pritličje in štiri nadstropja ter je opremljen z dvigalom je
14 enosobnih stanovanj (35-39 m2),
13 dvosobnih stanovanj (40-59 m2) in
3 dvosobna stanovanja s kabinetom (68-71 m2).
Podrobnosti soseske Zeleni gaj si lahko ogledate na spletni povezavi:
http://www.brdo.stanovanjskisklad-rs.si/lokacija/prednosti

Vsa stanovanja imajo balkon, ložo ali teraso in shrambo. Stanovanja bodo imela opremljeno kuhinjo in kopalnico. V pritličju je tudi skupni prostor za druženje stanovalcev, v kleti pa 30 parkirnih mest in shrambe. Objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim osebam.

Mesečna najemnina za stanovanje s parkirnim mestom bo znašala približno od 245 do 505 evrov. V najemnini niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunavali dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo, vodo, telefon in RTV-prispevek, ter skupni obratovalni in stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter stroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili).

Stanovanja se bodo oddala v najem z razpisom, ki bo objavljen spomladi 2015. Pogoji za najem stanovanja so: starost 65 let ali več, primerno zdravstveno stanje - sposobnost samostojnega bivanja in sposobnost plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, ki so vezani na najem.

Nepremičninski sklad PIZ d.o.o. prosi vse tiste, ki so zainteresirani za najem teh novih stanovanj, da jim pošljete kontaktne podatke in ob izidu razpisa vas bodo potem obvestili. Kontaktne podatke pošljite na naslov: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, Telefon: 01/ 300 88 11, E-naslov: info@ns-piz.si

Besedilo: Janez Platiše

Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji

V Ljubljani je potekal drugi delovni posvet projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia - AHA.SI), ki se ga je udeležilo več kot 150 strokovnjakov iz različnih sektorjev. Udeleženci so podali svoja stališča in poglede na izzive starajoče se družbe. Spregovorili so še posebej o trgu dela in upokojevanju, preventivi padcev, pripravi na starost ter dolgotrajni oskrbi. Projekt, pri katerem sodelujejo številni partnerji, vodi in koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

VIDEO


Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je povedala: »V okviru izvajanja projekta AHA.SI pripravljamo strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. Vesela sem, da na tem področju že zgledno sodelujemo predstavniki različni resorjev in civilne družbe. To ni samo garancija za uspeh projekta ampak tudi za uspešno soočanje z izzivi staranja v Sloveniji v prihodnje. Prepričana sem, da bo projekt AHA.SI uspešen doprinos k dolgoročni strategiji na tem področju, ki jo bomo morali skupaj pripraviti in sprejeti čim prej«.

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je poudarila pomen soočanja s problematiko starajoče se družbe in povedala: »Slovenija nedvomno potrebuje novo strategijo, ki bo podala celovit odgovor na demografske spremembe. Strategija mora tako vsebovati področja vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših in Vlada RS si je na teh področjih postavila ambiciozne cilje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in sožitja.« 

Z njim se strinja prim. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ, ki je izpostavil pomen povezovanja različnih sektorjev za učinkovite rešitve obravnavane problematike: »Poslanstvo NIJZ je prispevati k boljšemu zdravju in k večji blaginji prebivalcev Slovenije.Svoje naloge kljub velikim prizadevanjem ne moremo opravljati zgolj s podporo zdravstva, potrebno je širše povezovanje in sodelovanje.

S projektom AHA.SI smo naredili pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Veseli me, da smo uspeli vzpostaviti dialog z zainteresiranimi javnostmi, katerih stališča bodo pomembno prispevala k oblikovanju najprimernejših rešitev« in dodal: »V dolgoživi družbi je pomemben cilj vzpostavitev pogojev za zdravo in aktivno življenje. Dobro medsektorsko sodelovanje je predpogoj, da to dosežemo.«

»NIJZ kot koordinator skupaj s partnerji uspešno zaključuje prvo leto projekta. V tem letu so k projektu veliko prispevali različni deležniki, ki so osvetlili posamezna področja obravnavana v projektu in tako prispevali k oblikovanju predlogov rešitev,« je povedala dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, vodja projekta AHA.SI, NIJZ in dodala: »Verjamem, da bomo projekt uspešno nadaljeval tudi v tem letu in še nadgradili dobra sodelovanja«.

Franc Strle je nov predsednik Zdravstvenega sveta

Z ustanovno sejo je začel delovati novi Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje. Predsednik je Franc Strle, podpredsednica pa je postala Tonka Poplas Susič. Čaka jih veliko dela. Na obravnavo čaka 30 vlog za nove in spremenjene zdravstvene programe. Zdravstveni svet je nagovorila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.   

 

Sprejeli so tudi poslovnik o delu zdravstvenega sveta ter imenovali komisijo za ocenjevanje vlog ter člane komisije za strokovna napredovanja. Foto: Janez Platiše