Razkošje v glavi z Oskarjem Karlom Dolencem – mojstrom fotografije

Pred kratkim je Jurij Popov, novinar Radia Slovenija za oddajo Razkošje v glavi posnel in objavil pogovor z Oskarjem Karlo Dolencem, mojstrom fotografije. Kljub temu, da ima 77 let je fotografsko še vedno ustvarjalen. Oddaja sta posnela na terenu. Večji del ob Cerkniškem jezeru. Gre za oddajo, ki predstavi portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo in ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje ali z drugačnim življenjem nasploh. Oddajo lahko poslušate TUKAJ.

Jurij Popov je v oddaji Razkošje v glavi predstavil Oskarja Karla Dolenca, ki je starosta slovenske fotografije, profesor fotografije, čeprav je po osnovni izobrazbi strojni inženir, inštruktor in mentor na fotografskem področju, med drugim tudi pri mednarodni zvezi FIAP, kjer je nekaj let deloval v komisiji za izobraževanje mladine na fotografskem področju.

Napisal in prevedel je kar nekaj fotografske literature in nekaj časa predaval na italijanski šoli za vizualne komunikacije Institutti Calligari, na oddelku za Slovenijo in še bi lahko našteval. Potrebo pa se mi zdi omeniti tudi to, da je z Jocem Žnidaršičem sodeloval pri njegovi zadnji monografiji Slovenija lepotica Evrope. Skoraj vse življenje je gojil tudi izpovedno fotografijo in imel 60 samostojnih razstav ter sodeloval na 500 skupinskih razstavah.

Besedilo: Janez Platiše

Izšel je priročnik ABC prostovoljstva v šolah

Slovenska filantropija je izdala priročnik ABC prostovoljstvo v šolah. Avtorica je Nevenka Alja Gladek, ki je dejala, da prostovoljstvo povezanost med ljudmi vseh starosti, tako znotraj generacije kot med različnimi generacijami.

Predstavitve priročnika se je udeležila tudi Anica Mikuš Kos, predsednice Slovenske filantropije, ki je v uvodnem nagovoru spregovorila o pomenu umeščanja prostovoljstva v slovenske šole.

Seznanili so nas z vsebino in soavtorji priročnika ter se skozi predstavitve uspešnih mentorjev in mladih prostovoljcev iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Stranje, OŠ Gustava Šiliha Maribor in Srednje zdravstvene šole Ljubljana seznanili z odličnimi primeri organiziranega prostovoljstva na šolah.

Slovenska filantropija si za umestitev prostovoljstva v šole prizadeva predvsem zato, ker so učinki v razredih ali šolah vidni takoj. Izraža se povezanosti, občutku lastne vrednosti, izkustvenem učenju odgovornosti in drugih pozitivnih dejanjih. Družba pa na dolgi rok gradi družbo solidarnih, za potrebe soljudi občutljivih ljudi in aktivnih posameznikov.

Prostovoljke in prostovoljci v Sloveniji opravijo več kot 5,5 milijona ur dela, kar po metodologiji izračuna za prostovoljsko delo znaša več kot 58,7 milijona evrov, ugotavlja Slovenska filantropija. V Slovenski mreži prostovoljskih organizacij, ki jo koordinira, je aktivnih približno 1100 organizacij iz vse Slovenije.

Podelitev Prešernovih nagrad 2015

V Cankarjevem domu so na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podelili najvišje nagrade na področju kulture: Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Vse navzoče je najprej nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki je dejal, da kultura omogoča odprtost v svet.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek.

V zahvalnih govorih sta bila Muster in Brvar kratka. Brvar je zbranim dal misliti o pomenu strpnosti med ljudmi, Muster pa je vsem zaželel, da bi se jim uresničile sanje iz otroštva. Tako kot so se njemu.

Letošnjo državno proslavo so naslovili Sipanje svetlobe. Z naslovom je režiser Matej Filipič v skladu z razglasitvijo Generalne skupščine Združenih narodov leta 2015 za mednarodno leto svetlobe v ospredje postavil svetlobo.

Franci Šuštar je novi ljubljanski pomožni škof

Papež Frančišek je za novega pomožnega škofa v Ljubljanski nadškofiji imenoval dosedanjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča Franca Šuštarja. Dejal je, da je to zanj velik mejnik v življenju ter izziv za vero, ponižnost in ljubezen. Šuštar bo škofovsko posvečenje prejel 15. marca ob 15. uri v ljubljanski stolnici. Ljubljanska nadškofija bo sedaj imela dva pomožna škofa Antona Jamnika in Franca Šuštarja.

Novico o imenovanju sporočili na nadškofijskem ordinariatu. Poleg generalnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca, ki je prebral dekret o imenovanju in ljubljanskega ordinarija nadškofa Stanislava Zoreta, je bil tam tudi novoimenovani pomožni škof Franci Šuštar, ki je med drugim dejal: »Današnji dogodek imenovanja za pomožnega škofa v naši ljubljanski nadškofiji je zame izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati s prošnjo za molitev in vsestransko pomoč.«

Franc Šuštar je bil rojen 27. aprila 1959 v Ljubljani (župnija Homec). Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje v župniji Homec. Po osnovni šoli je bil v letih 1974 do 1978 v Malem semenišču v Vipavi. Po maturi in vojaščini je vstopil v Bogoslovno semenišče in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal v Rim v Papeški kolegij Germanik, kjer je nadaljeval semeniško življenje in dokončal študij z doktoratom iz osnovnega bogoslovja na Papeški Univerzi Gregorijana. Med študijem je 29. junija 1985 v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Ljubljana-Moste in Ljubljana-Fužine.

Od leta 1991 do 1997 je bil ravnatelj v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Zatem je postal župnik v Grosupljem, kjer je bil dušni pastir osem let. Za dve leti ga je nadškof Alojz Uran postavil za stolnega župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Po dveh letih pa je bil leta 2007 ponovno imenovan za ravnatelja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani in člana stolnega kapitlja. Ob tem je v semenišču opravljal tudi vlogo ekonoma. V vseh letih duhovništva ga spremlja misel novomašnega gesla: »Veselite se vedno v Gospodu. Gospod je blizu!« Gospodova bližina in dobrota sta vir veselja in upanja.«