SPL Ljubljana praznovala 50 let uspešnega delovanja

Ljubljana – Pred dnevi je na Ljubljanskem gradu Stanovanjsko podjetje Ljubljana (SPL) praznovalo 50 let delovanja. Udeležili so se ga številni pomembni gostje, med njimi, tudi Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, ki je Francu Propsu, generalnemu direktorju SPL izročil posebno priznanje.

Franc Props, generalni direktor SPL, je iz rok Sama Hribarja Miliča,  prejel posebno priznanje, foto Barbara Reya

Franc Props je v nagovoru poudaril: »Zavedamo se kako pomembne so dobro, po primernih cenah oskrbovane in vzdrževane stavbe namenjene bivanju in opravljanju dejavnosti. Upravljane tako, da imajo lastniki zagotovljeno ohranjanje njihove vrednosti. Za mnoge je nakup stanovanja ali poslovnega prostora še vedno največja naložba v življenju, ki omogoča varnost in preživetje.«

Generalni direktor SPL Franc Props, župan MOL Zoran Janković, direktorica upravljanja stavb SPL Alma Pašanovič in predsednik nadzornega sveta SPL Franc Pirc, foto Barbara Reya.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je izpostavil: »Želim vam, da bi bili na svojem področju še naprej uspešni. Da bi imeli veliko kontaktov z lastniki, uporabniki, stanovalci in s tem delali tudi na sodelovanju, na medsebojnih odnosih, da skupaj ustvarjamo najlepšo stanovanjsko enoto, najlepši blok in najlepše mesto. Srečno še naslednjih 50 let. «

Generalni direktor SPL Ljubljana Franc Props.

V SPL-u spodbujajo k energetskim prenovam stavb, kjer etažnim lastnikom pomagajo tudi pri financiranju. Samo letos energetsko prenavljajo 50 stavb, za katere so pridobili nepovratna sredstva Eko sklada in zagotovili tudi sredstva bank. Družba SPL kot redna plačnica ter velika in pomembna poslovna partnerka bank lahko sredstva za lastnike stavb pridobi pod najboljšimi pogoji.

Dogodka se je kot gost udeležil tudi nekdanji dolgoletni direktor in predsednik nadzornega sveta Franc Pirc. Spremljevalni program sta obogatila Rudi Bučar in Istrabend.

Prireditev je imela tudi dobrodelno noto. SPL Ljubljana je kupil polavtomatski zunanji srčni defibrilator, ki ga bodo namestili v stavbi na Slovenski cesti 51, ki jo upravlja SPL.

Avtorica fotografij: Barbara Reya

10. jubilejna razstava Irene Kavšek - prerisati iz glave

Ljubljana, 25.11.2015 - Sredin jesenski večer, katerega je že davno pobarvala novembrska tema, je bil kot nalašč za otvoritev 10. jubilejne razstave Irene Kavšek v lepih prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. Če pa je to razstava naše drage prijateljice, Irene Kavšek, potem smo z gotovostjo vedeli, da se bo tema umaknila zlatim barvam toplote, sonca in spokojnosti.



Na otvoritveni slovesnosti, ki sem jo tudi vodila sem v nagovoru povedala:
Irena, to je že tvoja deseta razstava. Imam to srečo, in predvsem čast, da sem vodila prvo in še katero vmes ter današnjo, jubilejno, deseto otvoritveno slovesnost. Poglejmo kakšna je razlika med prvo in današnjo razstavo. Govorila bom o razliki, kot jo vidim jaz, vi dragi obiskovalci pa malo pobrskajte po spominu in prepustite prosto pot domišljiji.



Takrat, ob prvi razstavi je smo vsi strmeli v dela , ki so nas očarala in navdušila. ' Klint po moje', je rekla Irena. Ja res je, Klint po Irenino. Vaja dela mojstra in Irenina roka je očitno postala bolj sproščena in predvsem bolj vešča. Domišljija je šla svojo pot in dela, katera vidimo danes so vse bolj Irenina. Barve so tiste, ki govorijo, nas vabijo in očarajo. Irena bravo, res si napredovala.



Opazila sem še eno bistveno razliko. Takrat ob prvi razstavi, je Irena stala v moji bližini vsa tresoča in bleda. Danes si veliko bolj samozavestna in pogumna. Pa saj si lahko, delo opravljaš odlično, stopaš po svoji poti in veš kaj hočeš. In kako to dosežeš ? Mislim da vem, kje je skrivnost!



Če se za pot, kakršno je izbrala Irena odločiš v zrelih letih, potem enostavno ustvariš tisto, kar imaš v glavi. Preprosto prerišeš iz glave, in tega se do zrelih let nabere veliko. Zato so vsa dela Irene zrela in popolnoma samosvoja.



Dragi obiskovalci, dovolite, da se za gostoljubje zahvalimo Zdravniški zbornici Slovenije in dr. Nadi Puharič, ki je duša teh prelepih umetniških dogodkov in odlični sopranistki Valeriji Šoster ter pianistki Aleksandri Naumovski –Potisk, ki sta na z glasbo polepšali z barvami obarvani večer.

Hvala Irena, ker si nas povabila in hvala ker si!



Razstavo na Zdravniški zbornici Slovenije, Dunajska 162, ki bo odprta do sredine februarja 2016 si lahko ogledate vsak dan, razen sobote, nedelje in ob praznikih. Razstavljena slikarska dela in pa dela, ki jih ima slikarka v svojem ateljeju, čez cesto, lahko tudi kupite.

Besedilo: Mojca Černe
Foto in video: Janez Platiše

Jože Ramovš - Pogovori o starosti, Mark Tulij Ciceron

Ljubljana, 18.11.2015 – Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je v sodelovanju s SAZU izdal slovenski prevod knjige Mark Tulij Ciceron POGOVORI O STAROSTI – CATO MAIOR DE SENECTUTE. To je najstarejša znana knjiga , ki je izrecno posvečena starosti in medgeneracijskim odnosom. Napisana je bila pred 2059 leti. Njeno branje ljudi preseneti, kako aktualna je njena vsebina tudi v današnjih razmerah staranja prebivalstva.



Zanimivo in lepo knjigo, ki je napisana tudi v vrhunsko lepem jeziku lahko naročite na Inštitutu Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana, po e-pošti info@inst-antonatrstenjaka.si, telefonu 01 433-93-01 ali osebno. Cena je 24 evrov. Če jo boste naročili 18.11.2015 jo boste dobili za 18 evrov. Torej kar 25 odstotkov ceneje.

Akvarelna skupina na Vrhniki uspešno deluje že 8 let

Vrhnika - Akvarelna skupina Vrhnika se pri skupnem ustvarjanju zbira že osmo leto. Kar nekaj je tistih, ki so njeni člani že od vsega začetka. Med njimi so tudi taki, ki so se pridružili pred nedavnim. Zato je kvaliteta likovnega snovanja različna. Vsekakor pa se pri posamezniku z vsakim novim korakom kaže napredovanje.



Za to skrbi neutrudni mentor Petar Lazarevič, dolgoletni likovnik in prejemnik številnih nagrad in priznanj. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem jim odpira pogled v akvarelne globine. Tudi če slikajo isti motiv, je le-ta naslikan v številnih izpeljankah. Vsak posameznik vnese delček sebe. Pohvalno pri mentorju je, da v vsakem udeležencu vidi in odkrije njegova slikarska nagnjenja ter mu hkrati omogoča ustvarjanje na njemu lasten način.

Pri objavljenih delih so čopič držali: Petar Lazarevič, Marija Franinovič, Zvezdana Zatler, Ivanka Krasnik, Helena, Marija Malovrh, Olga Petrovčič, Janez Dragolič in Janez Ovsec.

Besedilo in foto: Marija Malovrh