Doktor Živago prvič kot balet v ljubljanski Operi

Ljubljana, 11.4.2016 – V ljubljanski Operi in baletu bo v četrtek 14. aprila predstava, ki jo do sedaj še ni bilo na našem odru. Gre za baletno poustvaritev Doktor Živago, eno od najlepših in najpretresljivejših ljubezenskih zgodb v svetu umetnosti. Roman je napisal ruski pisatelj Boris Pasternak, ki je leta 1958 prejel Nobelovo nagrado za književnost.



Na Broadwayu so nedavno uprizorili tudi istoimenski muzikal, baletne poustvaritve pa doslej še ni bilo, je na novinarski konferenci povedala umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Neškovič Peršin. Za poustvaritev zgodbe v obliki dramskega baleta je nagovorila, v Pragi rojena plesalca Jiržija in Otta Bubenička, ki sta si zgradila karieri v Nemčiji, njune kreacije pa je mogoče zaslediti na svetovnih odrih. Vsebino sta črpala iz ljubezenske zgodbe in vprašanja osebne svobode.



Prvi je napisal koreografijo, drugi pa je sodeloval kot njegov asistent in scenograf. Predstava je nastajala sproti in posebej za ljubljanske plesalce, ki so se, kot je povedal Jirži Bubeniček, izkazali za odlične, kljub visokim zahtevam: koreograf je namreč poleg tehnične dovršenosti želel, da nastopajoči začutijo osebe, ki jih upodabljajo. Kot je povedal eden od plesalcev Luka Žiher, je vloge prilagajal njihovim sposobnostim in s tem iz njih izvabil najboljše.



Pri ustvarjanju dramskega baleta se koreografu zdi bistveno, da občinstvo razume zgodbo, ki se dogaja na odru. Temu cilju morajo po njegovih besedah slediti vsi uprizoritveni elementi: od scene, kostumov, te je v duhu prvih desetletij 20. stoletja zasnovala Elsa Pavanel, do plesnih korakov in izbrane glasbe.



Doktor Živaga in Laro bosta odplesala Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec, glasbo v živo bosta na odru izvajala razširjen orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter moški pevski zbor pod taktirko Marka Gašperšiča. Otto Bubeniček je poskrbel za glasbeni izbor; slišati bomo glasbo Dmitrija Šostakoviča, Sergeja Rahmaninova, Alfreda Šnitkeja in drugih avtorjev.

Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj

Ljubljana, 8. 4.2016 - Sladkorna bolezen ne predstavlja velikega bremena samo za bolnika in njegovo družino, temveč tudi za celotni zdravstveni sistem, je na posvetu o sladkorni bolezni, ki je potekalo v Državnem zboru, povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru Tomaž Gantar pa je poudari skupno reševanje tega problema. Posvet je pripravilo Ministrstvo za zdravje in Odbor za zdravstvo v Državnem zboru in je bil posvečen svetovnemu dnevu zdravja.

Ministrica je dejala, da je v Sloveniji kar šest odstotkov prebivalcev, ki jemlje zdravila za sladkorno bolezen, kar pomeni približno 100.000 ljudi in je zato leta 2012 iz zdravstvene blagajne za zdravstvene storitve in medicinske pripomočke za bolnike s sladkorno boleznijo namenila 117 milijonov evrov.

V ta namen je Slovenija lani sprejela resolucijo o gibanju in zdravi prehrani za prihodnjih deset let. Z resolucijo in akcijskimi načrti za preventivo in ozaveščanje se skuša zajeziti oziroma zmanjšati rast obolevnosti, je pojasnila ministrica. Poudarila pa je tudi pomen referenčnih ambulant, ki so kadrovsko okrepljene ambulante družinske medicine, v katerih posebno skrb namenjajo tudi obvladovanju kroničnih bolezni.

V prihodnjih letih bomo v Sloveniji odprli 25 centrov za krepitev zdravja, za katere so v okviru kohezijskih sredstev pridobili 14,5 milijona evrov. Namen teh centrov je ljudem približati bolezen, jih izobraziti in ozavestiti. Začeli so tudi s programom o ozaveščanju in preprečevanju slepote, ki jo povzroča sladkorna bolezen.

Gantar pa je dejal, da je prav, da se vedno več poudarka daje vključevanju reševanja tega problema na več resorjev oziroma več politik. Po njegovem mnenju namreč na naše zdravje vpliva več politik in ne samo zdravstveni sistem.

Spodbudno pa je, meni Gantar, da mednarodna skupnost kot merilo razvoja v neki državi priznava tudi samo obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. "Slovenija se lahko tudi na področju obvladovanja sladkorne bolezni pohvali z vizijo, ki postaja vizija mednarodne skupnosti," je dejal Gantar.

Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: Janez Platiše

Vivini moji zdravniki 2016

Ljubljana, 7. 4.2016 - V Cankarjevem domu v Ljubljani je revija Viva na 20. jubilejni prireditvi podelila priznanja Moj zdravnik. Bralke in bralci Vive so največ glasov in s tem naziv Moj zdravnik 2016 dodelili družinskemu zdravniku Marjanu Bergincu, ki dela v zasebni ordinaciji v Slovenskih Konjicah.

Naziv Moja pediatrinja je prejela Danijela Mitić iz Zdravstvenega doma Trebnje, naziv Moj ginekolog je šel v roke Marku Mlinariču iz Zdravstvenega doma Zagorje ob Savi, naziv Moj ortoped pa Sašu Puncerju iz zasebne ordinacije v Termah Zreče. Naziv Moja zobozdravnica je prejela Polonca Župevec iz Zdravstvenega doma Trebnje.

Svet ZPIZ ni izglasoval pobude za zvišanje najnižje pokojninske osnove

Ljubljana, 7. 4.2017 - Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je med drugim obravnaval pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da bi vlada preučila možnost za zvišanje najnižje pokojninske osnove. Vendar pa predlog sklepa, s katerim bi vladi predlagali ta korak, ni bil sprejet. Pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je nižja od praga revščine in ne zadošča za kritje osnovnih življenjskih stroškov, je utemeljevala predstavnica sindikatov v svetu Lučka Böhm.



Pobudo za višjo minimalno pokojnino preučujejo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Vendar pa menijo, da je treba počakati na ustrezno študijo o gmotnem položaju upokojencev, je dejala predstavnica upokojencev v svetu Anka Tominšek. Svet je sprejel sklep o novem znesku najnižje pokojnine, ki od 1. januarja znaša 201,53 evra in je malenkost višji od prejšnjega. Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od januarja znaša 775,10 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3100,40 evra.

Svet ZPIZ-a je danes obravnaval tudi poročilo Finančne uprave RS (FURS) o plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. FURS je lani pobral za več kot 3,5 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost, ki so prihodki ZPIZ-a. To je za 122,8 milijona evrov oz. 3,6 odstotka več kot leto prej. FURS je lani izterjal za več kot 60 milijonov evrov dolga, ki je nastal zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Člani sveta so v razpravi izražali nezadovoljstvo, ker na področju izterjave neplačanih prispevkov ni vidnejšega napredka. Po mnenju Tominškove je ovadb in naznanil zelo malo. Predstavnik delovnih invalidov v svetu Dragutin Novak pa je ocenil, da bi moral FURS vsak mesec poročati o stanju neporavnanih prispevkov.

Generalni direktor zavoda Marijan Papež je dejal, da bi moral biti nadzor nad plačevanjem prispevkov bolj strog, FURS pa bi moral imeti za to vse pogoje, tudi kadrovske. Svet Zavoda s sprejetim sklepom pristojnim predlaga, da pripravijo enoten predpis, ki bo urejal plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Na seji so sprejeli tudi besedilo razpisa za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letošnjem letu. Razpisanih sredstev je tako kot lani skupno 193.000 evrov, od tega za upokojence 164.050 evrov, za delovne invalide pa 28.950 evrov.

Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto in video: Janez Platiše