V okviru 27. Kresne noči v Mokronogu je bila tudi baletna predstava VIDOV PLES, ki je nastala po literarni predlogi Staneta Pečka. Glasbo je napisal Lado Jakša, koreograf je bil domačin Janez Mejač v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana, ki je praznoval 80 rojstni dan. Pri izvedbi je sodelovalo tudi KUD Emil Adamič in TD Mokronog.
25 junij 2016
24 junij 2016
Na OŠ Božidarja Jakca prireditev za Dan državnosti in zaključek šolskega leta
Ljubljana - V sredo, 22. 6. 2016, so na Osnovni šoli Božidarja Jakca v čast 25. obletnice samostojnosti in enotnosti, ter največjim dosežkom naših učencev v šolskem letu 2015/2016 skupaj z učenci pripravili zaključno prireditev. S slovensko himno nam je pevski zbor pod vodstvom učiteljice Vanje Suhadolnik naredil čudovit uvod v praznovanje. Nadaljevali so s pesmijo Zelena Ljubljana, ki je himna Zelene prestolnice Evrope. To častno ime letos nosi naše glavno mesto Ljubljana. S solistko Ajno Redžić so nam predstavili še zadnjo pesem, in sicer Ne bodi kot drugi.
Nastopili so recitatorji, Lara Bizjak, Ariana Černe, Aleks Nikolić, Iza Bricelj in Aleksa Grubnić. Z mislimi o državnosti sta rdečo nit prireditve lepo dopolnila Žiga Preinfalk in Blaž Kamnar.
Ker pa je glasba zdravilo duše, so nam zaigrali Hana Ajkić, Eva Vehovec, Maja Rašula in Luka Detiček na kitaro, Marko Rašula na flavto, Sara Ratajc in Lucija Kastelic na klavir ter Ajda Zala Anžič na klarinet.
O Sloveniji in prazniku so nam v veliko povedali tudi učenci, ki jim slovenščina ni materni jezik. Predstavili so se v svojem maternem jeziku, nadaljevali pa v slovenščini. V kitajščini sta se predstavila Micheli in Riwen Zheng, v albanščini Arjanit Drenica in Denis Tara, v bošnjaškem jeziku Merhisa Kovačević in Aldin Mešanović, v makedonščini Bojana Ilkova in Viktor Chatoroshkoski, v sbrščini Dijana Jelić in v ruščini Dina Mešinović in Edvard Kastelic.
Sledil je nagovor Nataše Kranjčan, ravnateljice OŠ Božidarja Jakca v katerem je med drugim povedala: " Tekom šolskega leta smo si nabrali veliko število pohval in priznanj na tekmovanjih znanja kot tudi dobrih rezultatov na športnem področju. Kratka statistika nam pove da smo nabrali kar 240. Od tega 11 srebrnih priznanj iz matematike, fizike, kemije, angleščine, astronomije, sladkorne bolezni in slovenščine ter 7 zlatih priznanj iz astronomije, matematike, kemije, logike in sladkorne bolezni.
Uspešni smo bili tudi na športnem področju, kjer so nas razveseljevali rezultati na številnih področjih. Imamo državnega prvaka v judu, Žiga Broda. Ponovno pa smo osvojili 2. mesto v državi v akvatlonu Danijel Mačešić Šulterer.
Sodelovali in tekmovali smo tudi na srečanju mladih tehnikov, kjer sta Rok Seljak in Matevž Zalar izdelala najboljšo didaktično igračo in zasedla 1. mesto. Osvojili smo naziv Simbioza šola, Planetu Zemlji prijazna šola in si za nadaljnjih 5 let prisvojili naziv Kulturna šola.
Zaključili smo mednarodni likovni bienala OŠ Božidarja Jakca na katerem je sodelovalo kar 100 šol od tega 25 iz tujine. V projektu Podarimo si prijatelja – Podarimo si knjigo smo gostili učence iz Prijedora, kjer so se naši starši izkazali za odlične gostitelje."
Ob koncu prireditve sta ravnateljica Nataša Krajnčan in pomočnica ravnateljice Lili Pesek najbolj zaslužnim učencem podelili priznanja in knjižne nagrade.
Odlično prireditev za katero je scenarij napisala prof. Romana Šarec Rojc, ki jo je tudi vodila, sta odlično povezovala Mojca Geč in Rene Borštnar so se v velikem številu udeležili tudi starši učencev in drugi meščani iz Štepanjskega naselja in drugod.
FOTOGALERIJA VSEH FOTOGRAFIJ
Besedilo: Romana Šarec Rojc, Janez Platiše
Foto: Janez Platiše
Nastopili so recitatorji, Lara Bizjak, Ariana Černe, Aleks Nikolić, Iza Bricelj in Aleksa Grubnić. Z mislimi o državnosti sta rdečo nit prireditve lepo dopolnila Žiga Preinfalk in Blaž Kamnar.
Ker pa je glasba zdravilo duše, so nam zaigrali Hana Ajkić, Eva Vehovec, Maja Rašula in Luka Detiček na kitaro, Marko Rašula na flavto, Sara Ratajc in Lucija Kastelic na klavir ter Ajda Zala Anžič na klarinet.
O Sloveniji in prazniku so nam v veliko povedali tudi učenci, ki jim slovenščina ni materni jezik. Predstavili so se v svojem maternem jeziku, nadaljevali pa v slovenščini. V kitajščini sta se predstavila Micheli in Riwen Zheng, v albanščini Arjanit Drenica in Denis Tara, v bošnjaškem jeziku Merhisa Kovačević in Aldin Mešanović, v makedonščini Bojana Ilkova in Viktor Chatoroshkoski, v sbrščini Dijana Jelić in v ruščini Dina Mešinović in Edvard Kastelic.
Sledil je nagovor Nataše Kranjčan, ravnateljice OŠ Božidarja Jakca v katerem je med drugim povedala: " Tekom šolskega leta smo si nabrali veliko število pohval in priznanj na tekmovanjih znanja kot tudi dobrih rezultatov na športnem področju. Kratka statistika nam pove da smo nabrali kar 240. Od tega 11 srebrnih priznanj iz matematike, fizike, kemije, angleščine, astronomije, sladkorne bolezni in slovenščine ter 7 zlatih priznanj iz astronomije, matematike, kemije, logike in sladkorne bolezni.
Uspešni smo bili tudi na športnem področju, kjer so nas razveseljevali rezultati na številnih področjih. Imamo državnega prvaka v judu, Žiga Broda. Ponovno pa smo osvojili 2. mesto v državi v akvatlonu Danijel Mačešić Šulterer.
Sodelovali in tekmovali smo tudi na srečanju mladih tehnikov, kjer sta Rok Seljak in Matevž Zalar izdelala najboljšo didaktično igračo in zasedla 1. mesto. Osvojili smo naziv Simbioza šola, Planetu Zemlji prijazna šola in si za nadaljnjih 5 let prisvojili naziv Kulturna šola.
Zaključili smo mednarodni likovni bienala OŠ Božidarja Jakca na katerem je sodelovalo kar 100 šol od tega 25 iz tujine. V projektu Podarimo si prijatelja – Podarimo si knjigo smo gostili učence iz Prijedora, kjer so se naši starši izkazali za odlične gostitelje."
Ob koncu prireditve sta ravnateljica Nataša Krajnčan in pomočnica ravnateljice Lili Pesek najbolj zaslužnim učencem podelili priznanja in knjižne nagrade.
Odlično prireditev za katero je scenarij napisala prof. Romana Šarec Rojc, ki jo je tudi vodila, sta odlično povezovala Mojca Geč in Rene Borštnar so se v velikem številu udeležili tudi starši učencev in drugi meščani iz Štepanjskega naselja in drugod.
FOTOGALERIJA VSEH FOTOGRAFIJ
Besedilo: Romana Šarec Rojc, Janez Platiše
Foto: Janez Platiše
19 junij 2016
Borčevska proslava v Jagrščah pri Cerknem
Za spremembo sem se odpravil na borčevsko proslavo v majhno hribovsko vas Jagršče pri Cerknem, ki je na nadmorski višini 658 m in šteje 21 prebivalcev. Tam je Krajevna organizacija ZB za ohranjanje vrednot NOB Krnice – Masoreje pri spomeniku v Jagrščah pripravila spominsko slovesnost ob 71. obletnici poboja ranjencev - partizanov iz okrevališča št. 2 vojaške partizanske bolnišnice Pavla v Jagrščah.
Osrednji govornik na proslavi je bil Borisa Kovšca, član Sveta Zveze združenja borcev NOB za vrednote NOB Slovenije, ki je med drugim poudaril, da brez osvoboditve kasneje nebi prišlo do osamosvojitve.
Borčevska delegacija v sestavi Jelko Kašca, Marjan Rejc in Pavle Močnik je k spomeniku položila venec.
Pohodniki so se na proslavo odpravili iz Želina in Idrijskih Krnic.
V kulturnem sporedu so nastopili Pevski zbor Zveze borcev iz Šempetra pri Novi Gorici, Marjetka Popovski, Neža Carli in Franc Jankovič.
Še nekaj glasbenih utrinkov Marjetke Popovski, pevke ljudskih in partizanskih pesmi, z uradnega in družabnega dela proslave na Jagrščah pri Cerknem.
Osrednji govornik na proslavi je bil Borisa Kovšca, član Sveta Zveze združenja borcev NOB za vrednote NOB Slovenije, ki je med drugim poudaril, da brez osvoboditve kasneje nebi prišlo do osamosvojitve.
Pozdravni nagovor je imel Aldo Carli, član odbora Kluba prijateljev Slovenske vojaške partizanske bolnišnica Pavla in Franja v katerem je poudaril, da so prebivalci Jagršč kljub skoraj nevzdržnim razmeram oskrbovali s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami partizane in ranjence.
Borčevska delegacija v sestavi Jelko Kašca, Marjan Rejc in Pavle Močnik je k spomeniku položila venec.
Pohodniki so se na proslavo odpravili iz Želina in Idrijskih Krnic.
V kulturnem sporedu so nastopili Pevski zbor Zveze borcev iz Šempetra pri Novi Gorici, Marjetka Popovski, Neža Carli in Franc Jankovič.
Še nekaj glasbenih utrinkov Marjetke Popovski, pevke ljudskih in partizanskih pesmi, z uradnega in družabnega dela proslave na Jagrščah pri Cerknem.
18 junij 2016
Srebrna ekonomija trka na duri
Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje se je 8. junija 2016 odvil pripravljalni posvet na mednarodno konferenco v septembru Cross-border eCollaboration in the eRegions (Čezmejno sodelovanje v e-regijah).
VIDEO POSNETKI ODLOMKOV S PRIPRAVLJALNEGA POSVETA O SREBRNI EKONOMIJI
Če upoštevamo kupno moč starejših in njihovo številčnost (v deželah OECD bo leta 2050 njihov delež 25 %), starejši predstavljajo potencialno pomemben trg, ki bo morebiti postal celo eden najpomembnejših trgov. Inovativna podjetja bodo lahko svoje naložbe usmerila na ta trg, prav tako tudi druga, četudi manj inovativna, delujoča na posameznih področjih (zavarovalnice, turistične agencije in hotelirstvo itd). Srebrna ekonomija nikakor ni sektor gospodarstva, ločen od drugih. Zaobjema dejavnosti, ki se dotikajo celotnih sektorjev porabe in proizvodnje. Usmerjena je v proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam. Hkrati pa srebrna ekonomija pripravlja mlade generacije na njihovo prihodnjo starost.
Kaj res samo to? Zdi se, da je srebrna ekonomija na samem začetku zašla, sledeč slabšalnim in drugim stereotipom o starejših. Pozabili smo na to, da je v katerikoli ekonomiji človek hkrati potrošnik in proizvajalec, da sta njegova poraba in proizvodnja povezana z blagostanjem vseh generacij. Starejši glede tega niso izjema! Srebrna ekonomija zahteva celosten pristop, v kateri naj starejši sodelujejo kot prožni starejši delavci z izkustvenim znanjem, ki se je nabiralo v različnih vlogah na delovnem mestu, kot proizvajalci in potrošniki, kot inovatorji. Srebrna ekonomija niso le storitve in proizvodi za starejše v izbranih sektorjih ter tiste za lajšanje bolezenske starosti. Poudarek je na prispevanju znanja in izkušenj starejših ter nevladnih organizacij!
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Poljanska 6, 1000 Ljubljana
Video in foto: Janez Platiše
VIDEO POSNETKI ODLOMKOV S PRIPRAVLJALNEGA POSVETA O SREBRNI EKONOMIJI
Če upoštevamo kupno moč starejših in njihovo številčnost (v deželah OECD bo leta 2050 njihov delež 25 %), starejši predstavljajo potencialno pomemben trg, ki bo morebiti postal celo eden najpomembnejših trgov. Inovativna podjetja bodo lahko svoje naložbe usmerila na ta trg, prav tako tudi druga, četudi manj inovativna, delujoča na posameznih področjih (zavarovalnice, turistične agencije in hotelirstvo itd). Srebrna ekonomija nikakor ni sektor gospodarstva, ločen od drugih. Zaobjema dejavnosti, ki se dotikajo celotnih sektorjev porabe in proizvodnje. Usmerjena je v proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam. Hkrati pa srebrna ekonomija pripravlja mlade generacije na njihovo prihodnjo starost.
Kaj res samo to? Zdi se, da je srebrna ekonomija na samem začetku zašla, sledeč slabšalnim in drugim stereotipom o starejših. Pozabili smo na to, da je v katerikoli ekonomiji človek hkrati potrošnik in proizvajalec, da sta njegova poraba in proizvodnja povezana z blagostanjem vseh generacij. Starejši glede tega niso izjema! Srebrna ekonomija zahteva celosten pristop, v kateri naj starejši sodelujejo kot prožni starejši delavci z izkustvenim znanjem, ki se je nabiralo v različnih vlogah na delovnem mestu, kot proizvajalci in potrošniki, kot inovatorji. Srebrna ekonomija niso le storitve in proizvodi za starejše v izbranih sektorjih ter tiste za lajšanje bolezenske starosti. Poudarek je na prispevanju znanja in izkušenj starejših ter nevladnih organizacij!
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Poljanska 6, 1000 Ljubljana
Video in foto: Janez Platiše
Naročite se na:
Objave (Atom)