Zveza slovenskih glasbenih šol prejela državno odlikovanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je s srebrnim redom za zasluge odlikoval Zvezo slovenskih glasbenih šol za izjemne zasluge pri utrjevanju znanja in razvoju slovenske glasbene kulture ob 200-letnici delovanja slovenskega javnega šolstva. 

Odlikovanje je na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu v imenu Zveze slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) prevzel gospod Boris Štih, predsednik zveze, ki se je v imenu veh članic in članov ZSGŠ iskreno zahvalil za čast, zaupanje in podporo njihovemu delu , ki jo je predsednik republike izkazal Zvezi slovenskih glasbenih šol ob 200-letnici delovanja. 

V zahvalnem nagovoru je gospod Štih poudaril, da bo današnji dan ostal zapisan v zgodovino, saj s slavnostnim koncertom danes obeležujejo izjemne rezultate kakovosti in odličnosti, ki jih dosegajo njihovi učenci. Poudaril je, da se bo zveza še naprej trudila, da bodo lahko po zvezdah odličnosti posegali vsi, ne glede na ekonomski položaj njihovih staršev, saj je bila prva javna glasbena šola ustanovljena prav z namenom, da bi omogočila glasbeno izobrazbo tudi otrokom iz socialno šibkih okolij. 

Med ključnimi nalogami zveze je gospod Štih izpostavil nadaljnje odločno in argumentirano zavzemanje za dostopnost glasbenega izobraževanja vsem otrokom. Glasbene šole namreč niso zgolj in samo izobraževalna institucijam, njihove varovance vzgajajo v odlične, zadovoljne prebivalce naše domovine, nudijo jim ozaveščenost v pogledu etike, domovinske pripadnosti in narodne zavesti. Zahvalil se je vsem ravnateljicam in ravnateljem, ki s skupnimi močmi vsak dan znova dokazujejo kaj zmorejo in znajo. "Znanje je bogastvo, ki ga je vredno plemeniti vse življenje, glasba pa je univerzalna energija, ki povezuje vse ljudi sveta," je zahvalni nagovor zaključil gospod Štih. 

Predsednik republike je pred vročitvijo odlikovanja priredil sprejem za odlikovanca in goste, kjer je zbrane tudi nagovoril. Zvezi slovenskih glasbenih šol se je v svojem imenu in v imenu države zahvalil za predano in strokovno delo ter za negovanje te veličastne tradicije glasbenega šolstva v Sloveniji. Dejal je, da se lahko z velikim ponosom in občudovanjem ozremo v preteklost ter vidimo globoke korenine glasbenega šolstva na slovenskem.

 
Ob tej priložnosti je predsednik Pahor izrazil iskreno hvaležnost za sodelovanje ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije: »Takrat je prišel do izraza impozantni opus vašega dela. Skupaj z vami in z mladimi, ki jih vzgajate, smo dan pred praznovanjem in na dan državnosti priredili sijajne prireditve, ki so navduševale po naši domovini.« Nagovor je predsednik republike sklenil z željo, da naj te slavne tradicije ne prekinejo, četudi so za glasbeno šolstvo sedaj manj prijazni časi: »Prav zaradi izjemne srčnosti in privrženosti nadaljujte po vaših najboljših močeh. Najrazličnejšim talentom omogočite, da se vsepovsod po Sloveniji razrastejo v glasbenike, ki tako ali drugače v naš svet vnašajo svežino, optimizem in upanje. Vse tisto, kar našo družbo dela boljšo, kot posameznike pa malo bolj ambiciozne, samozavestne in pogumne.« 

Sprejem so z glasbenimi točkami popestrili učenci jazz oddelka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana s skladbami, ki jih pripravljajo bodisi pri individualnem pouku bodisi pri pouku skupinske igre. Poleg interpretacij tako imenovanih jazz standardov veliko časa posvečajo improvizaciji in spontanemu igranju, kar ustvari na vsakem nastopu unikatno obliko izvedbe. 

Na slavnostnem koncertu, s katerim je Zveza slovenskih glasbenih šol zaokrožila jubilejno leto posvečeno izjemnim glasbenim dosežkom, so se predstavili Simfonični orkester glasbenih šol, Simfonični orkester konservatorijev in umetniških gimnazij in Simfonični orkester Akademije za glasbo Ljubljana. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj koncerta, ki se je slovesnosti udeležil z gospo Tanjo Pečar.

Slavnostni koncert ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva

Ljubljana - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar se bosta v nedeljo, 13. novembra 2016, ob 16. uri udeležila slavnostnega koncerta ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji, ki bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Na njem bo predsednik Pahor Zvezi slovenskih glasbenih šol vročil odlikovanje srebrni red za zasluge za izjemne zasluge pri utrjevanju glasbenega znanja in razvoju slovenske glasbene kulture ob 200-letnici delovanja slovenskega javnega glasbenega šolstva.

Predsednik Pahor, ki je tudi častni pokrovitelj koncerta bo pred pričetkom slavnostnega koncerta v Veliki dvorani Predsedniške palače ob 15. uri priredil sprejem za odlikovanca in goste.

Na koncertu bodo nastopili orkestri, sestavljeni iz učencev in dijakov slovenskih glasbenih šol in študentov Akademije za glasbo v Ljubljani: Združeni orkester slovenskih glasbenih šol, Združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij in Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani

Na Mirni slovesno proslavili 200 let šolstva

Mirna na Dolenjskem, 11.11. 2016 – Na Mirni so se na slovesni prireditvi sprehodili skozi dve stoletji šolstva na Mirni. Zgodovinska dejstva so prepletli s pesmijo, plesom in skeči. Slavnostni govornik je bil mag. Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.

„Malo pokrajin se lahko pohvali z 200 let šolstva – Mirnska dolina je ena izmed takih. Tudi kar nekaj takih je na Dolenjskem. Kar pomeni vztrajanje pri nekih tradicijah, pri vrednotah in tistem temelju, da je znanje ena izmed pomembnih vrednot,“ je poudaril generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič, ki je v svojem govoru obiskovalcem dodal še, da je šola, ki v nekem okolju deluje neprekinjeno 200 let, lahko le odlična šola.

Zgodovinski viri z začetka 20. stoletja in razpoložljiva literatura kot leto ustanovitve šole na Mirni navajajo leto 1816, tabelarični šolski izkazi iz leta 1815 pa dokazujejo, da je šola delovala že spomladi 1815. Ob ustanovitvi je bila enorazredna, pouk je bil v mežnariji pri župnišču, danes mirnsko osnovno šolo v sodobno opremljeni stavbi v središču kraja obiskuje 236 otrok, pod okriljem šole pa sta že več kot 45 let tudi vrtec in šola s prilagojenim programom. V vrtec Deteljica je vključenih 125 otrok, v program šole s prilagojenim programom pa 36 otrok.

Tudi mirnska osnovna šola se srečuje s podobnimi težavami kot druge v Sloveniji, pri čemer ravnateljica Anica Marinčič izpostavlja normative, predvsem preveliko število učencev v prvem razredu, ki v osnovno šolo stopijo z zelo različnim predznanjem, zato je delo učiteljev, kako uskladiti te razlike, zelo zahtevno. Prav tako je težavna tudi zaposlitev odsotnega sodelavca. A kljub temu na tekmovanjih iz znanja in športa dosegajo izjemne uspehe, zaradi katerih je šola prepoznavna v širšem slovenskem prostoru.

„Poleg te vizije biti kakovostni, dobri, uspešni, imamo tudi namen še naprej trdno graditi medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje in delati na strpnosti, na dobrih medsebojnih odnosih, uvajati v izobraževanje novosti iz vseh strok, posameznih predmetnih področij in tudi na prej tesno sodelovati s krajem, torej z Občino Mirna, ki nam nudi v tem trenutku veliko podporo. Vemo, verjamemo, upamo, da bo tako tudi v prihodnje,“ pravi ravnateljica Osnovne šole Mirna Anica Marinčič.

„Dobro sodelovanje z osnovno šolo pelje k razvoju ne samo občine, ampak tudi k razvoju osnovnošolskega izobraževanja in od tega imamo vsi več,“ je prepričan župan Občine Mirna Dušan Skerbiš.

Na prireditvi, ki jo je zasnovala Petra Vidmar, povezovala pa Simona Koščak, so sodelovali otroci in vzgojiteljice iz vrtca Deteljica, učenci in učitelji Osnovne šole Mirna, učenci in učiteljice Osnovne šole s prilagojenim programom Mirna ter učenci in učitelji Glasbene šole Trebnje. V priprave na dogodek in snovanje posameznih enot so se po potrebi vključevali tudi drugi delavci šole in nekateri ostali Mirnčani. Prireditev je omogočila Občina Mirna.

Ob tej priložnosti so v športni dvorani, ki je bila včeraj ponovno polna obiskovalcev, pripravili tudi priložnostno razstavo o šolstvu na Mirni, predstavili pa so tudi knjigo 200 let šolstva na Mirni, ki jo je na podlagi zgodovinskih dejstev pripravila profesorica zgodovine Petra Vidmar, pri urejanju in jezikovnem pregledu pa je sodeloval profesor slovenskega jezika na tukajšnji osnovni šoli Ivan Gregorčič.

FOTO PROJEKCIJA FOTOGRAFIJ. FOTO LAPEGO.

Skupščina ZZZS ni glasovala o predlogu finančnega načrta

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi nesklepčnost ni odločala o predlogu finančnega načrta za leto 2017. Najprej so glasovali o predlogu, da bi odločanje predložili na naslednjo skupščino, ki bo predvidoma 13. decembra. Predlog ni bil izglasovan. Pred glasovanjem o predlogu finančnega načrta pa je bila skupščina nesklepčna. Tako bo skupščina imela predlog finančnega načrta znova na mizi na naslednji seji.

Zaplet je nastal zato ker sta dva člana skupščine na strani izvajalcev glasovala proti temu, da se odločanje o finančnem načrtu preloži na naslednjo sejo. Preložila pa naj bi se zato ker je skupščina ZZZS pred tem, na predlog Ladislava Rožiča, predstavnika zavarovancev, soglasna sprejela sklep s katerim zahtevajo od vlade, da se financiranje pripravnikov, sekundarijev, specializacij ter terciarja 1 v zdravstvu financira iz državnega proračuna ne pa iz blagajne ZZZS. Poleg tega naj se iz državnega proračuna zagotovi denar za dodatne programe zdravstvenih storitev, ki bodo skrajšali čakalne dobe na dopustni čas.

Poudaril je še, da je treba spremeniti sistem financiranja zdravstva, saj tako več ne gre in ljudje umirajo, ko čakajo na vrsto za zdravstveno storitev. "Tudi neoliberalne države prispevajo bistveno več za zdravje državljanov iz proračuna, kot pa ga prispeva Slovenija."

Frančiška Četkovič, predstavnica upokojencev pa je k temu dodala, da bomo v prihodnjem letu za zdravstvo namenili manjši delež v primerjavi z bruto domačim proizvodom kot letos. Zato takšnega finančnega načrta ne more podpreti, vodstvo ZZZS pa je pozvala, naj pripravi predlog finančnega načrta v skladu s potrebami, ki obstajajo v zdravstvu. Razliko, kolikor ne more kriti ZZZS, pa naj krije državni proračun.

Marjan Sušlja, v. d. generalnega direktorja ZZZS je izpostavil: "Predlog finančnega načrta predvideva 2,6 milijarde prihodkov in odhodkov. Naravnan je v skrajševanje čakalnih vrst, v financiranje novih izbranih programov, dodatni denar pa se namenja tudi za uvajanje novih zdravil in medicinskih pripomočkov."

Predstavnik vlade v skupščini ZZZS Stane Vencelj se je strinjal, da je takšen predlog na mestu, a je opozoril, da je treba narediti spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ali pa pogojno v zakonu o izvrševanju proračuna. Predloga prvega zakona še ni, drugi pa je v parlamentarni obravnavi.

Skratka, člani skupščine so s tem ko so zapustili sejo skupščine dosegli, da se bo o finančnem načrtu ZZZS za leto 2017 odločalo na naslednji skupščini, ki bo predvidoma v sredini decembra. V tem času bodo, po sklepu skupščine ZZZS, sprejete zahteve poslali Vladi RS in upajmo, da jih bo upoštevala.

Besedilo in foto: Janez Platiše