Pametna ura IN LIFE za pomoč starejšim

Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so predstavili pametno uro IN LIFE, ki z uporabo novih podpornih tehnologij, naprednih algoritmov in storitev starejšim omogoča in podaljšuje samostojno življenje. Ura ima deset funkcij in med drugimi skrbi za varnost in udobje uporabnika, omogoča avtomatski klic na pomoč v primeru padca, klic na pomoč s pomočjo posebnega gumba, lociranje uporabnika v primeru nevarnosti in pošiljanje opomnikov. Pričelo se je tudi pilotno testiranje tehnologije, ki pomeni zadnji korak pred prihodom sistema na tržišče.



Pametna ura IN LIFE je nastala v okviru mednarodnega projekta IN LIFE, ki poteka pod okriljem osrednjega evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020 in katerega cilj je razvoj podpornih tehnologij in storitev, ki bodo starejšim omogočale in podaljšale samostojno življenje. V Sloveniji in tudi po svetu se povečuje delež starejših, ki zaradi starosti in zdravstvenih težav, denimo zaradi opešanih fizičnih in kognitivnih zmogljivosti, ne morejo živeti samostojno. Po drugi strani so kapacitete domov za starejše omejene, prav tako število skrbnikov, ki nudijo podporo. Daleč najboljša rešitev je vpeljava inovativnih produktov informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Sistem IN LIFE omogoča in podpira varnost, pomoč na domu in izven doma, enostavno komunikacijo uporabnikov s skrbniki, vzdrževanje zdravja in družabne aktivnosti. Sistem je zasnovan diskretno in cenovno dostopno in je primeren za širok spekter uporabnikov – za starejše, ki želijo podaljšati bivanje v domačem okolju, za uporabnike, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih, in za uporabnike, ki živijo v domovih za starejše. Evropski projekt skuša uvesti standardizirane funkcije za celotno Evropo, pri čemer je ključni problem družbena klima.

Pametna ura za prepoznavanje nevarnih situacij uporablja napredne algoritme, razvite na Odseku za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan«, za katere so raziskovalci prejeli prvo nagrado na svetovnem tekmovanju iz prepoznavanja aktivnosti EvAAL. Ura skrbi za varnost in udobje uporabnika, med drugim omogoča avtomatski klic na pomoč v primeru padca, klic na pomoč s pomočjo posebnega gumba, lociranje uporabnika v primeru nevarnosti in pošiljanje opomnikov.

Ura je enostavna za uporabo in avtomatsko vsak dan poroča o stanju naprave in uporabnika. Sistem poleg ure vsebuje spletni portal, prek katerega lahko do podatkov ure dostopajo skrbniki in izbrani sorodniki. Portal bo upravljal projektni partner, podjetje za medicinske storitve Doktor24, ki upravlja tudi klicni center, ki beleži alarme in klice na pomoč.

V okviru pilotskega testiranja, ki bo potekalo v naslednjih šestih mesecih, bodo poskusili identificirati in odpraviti pomanjkljivosti trenutnih tehnologij ter rešiti dejanske probleme, s katerimi se starostniki soočajo.

VIDEO Kolar Celarčeva: Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in časovno omejujemo bolniško

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes predstavila Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

"Danes z velikim veseljem naslavljam vse državljane Republike Slovenije, da smo po 24 letih dobili nov Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zakonu, ki bo sodoben in bo zagotavljal tudi dolgoročno financiranje," je uvodoma dejala ministrica Milojka Kolar Celarc.

Kot je poudarila, se košarica pravic ne krči. "Uvajamo pregledno in natančno določeno košarico pravic in jih ne zmanjšujemo, ukinjamo doplačila pravic iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja in za vsako pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je določen postopek njene uveljavitve."

VIDEO POSNETEK PREDSTAVITVE PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVU


Po Predlogu Zakona, bodo v obvezno zavarovanje vključene vse osebe in vsi otroci v Sloveniji.

Ministrica za zdravje je ob tem poudarila, da bo dopolnilno zavarovanje ukinjeno, nadomestna obdavčitev pa bo progresivna. "80 odstotkov prebivalstva bo na ta račun plačevalo manj," je poudarila ministrica Milojka Kolar Celarc.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bo po novem imel vlogo aktivnega kupca, s tem pa tudi odgovornost za postavitev minimalnega standarda kakovosti, zahtevanega pri plačilu zdravstvenih storitev.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik je nova predsednica Zdravniške zbornice

Za novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije je bila izvoljena  dr. Zdenka Čebašek Travnik dr. med..

Do izteka roka je volilna komisija prejela  5 474  veljavnih volilnih listov. Primarij Andrej Možina je dobil  2 694  glasov, njegova protikandidatka dr. Zdenka Čebašek  Travnik dr. med. pa 2 780. 

V izjavi za STA je dejala: "Moja vizija je, da se zbornica okrepi, da se članstvo znova najde v zbornici, da bomo začeli več sodelovati, da bo več komunikacij, predvsem pa izboljšanje medosebnih odnosov," je poudarila nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Glede sodelovanja z drugimi organizacijami se bo najprej odpravila na zavod za zaposlovanje, kjer želi pridobiti čim bolj natančne številke o brezposelnih zdravnikih. Na podlagi teh podatkov želi ugotoviti, kaj se da narediti, da ne bi toliko zdravnikov tako dolgo čakalo na zaposlitev.

Eden od prvih izzivov, s katerimi se bo morala soočiti, bo po njenih besedah tudi vzpostavitev izvršilnega odbora, ki je nekakšna vlada zdravniške zbornice. To bo treba storiti v roku dveh ali največ treh tednov, potem ko bo skupščina zdravniške zbornice ratificirala te volitve. Ob tem je izrazila željo, da bi zbornica oziroma vodstvo začelo čim prej normalno delovati.

Glede samih volitev pa je povedala, da se je pokazala volja članov zdravniške zbornice, ki so se odločili glasovati. Kot je dodala, sta bila na izbiro dva precej različna programa, pri čemer pa je dejala, da verjame, da se je bilo težko odločiti za enega ali za drugega. "Verjamem, da bomo lahko sodelovali tudi s tistimi, ki so podprli drugega kandidata," je še poudarila.

Možina je po objavi rezultatov v pisni izjavi poudaril, da so volitve pokazale pričakovanja zdravnikov in zobozdravnikov po spremembah v osrednji stanovski organizaciji. Ob tem je Čebašek-Travnikovi čestital za volilno zmago ter ji zaželel dobro in uspešno vodenje zbornice. "Volitve za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije so uspele in izid je pričakovano tesen."

Pod mostovi – dokumentarni film o revščini v Sloveniji

Na okrogli mizi po predpremierni predstavitvi dokumentarnega filma Pod mostovi, ki je nastal v Dokumentarnem programu TV Slovenija, avtorici pa sta Špela Kožar in Barbara Zemljič je ministrica Anja Kopač Mrak dejala: "Najboljša rešitev za izhod iz revščine je delo, možnost zaposlitve in dostojno plačilo za opravljeno delo."

Na okrogli mizi so sodelovali: Anita Ogulin, Anja Kopač Mrak, Nina Zidar Klemenčič, Andraž Teršek in Darja Zaviršek. Pogrešal sem predstavnika upokojencev, ki bi zastopal 78.000 upokojencev, od tega kar 55.000 žensk, ki po podatkih statističnega urada živijo pod pragom revščine, čeprav je v dokumentarnem filmu, ki dokaj celovito, na mehek in nazoren način, prikaže tragiko revščine pri skoraj vsakemu petemu upokojencu. Film nas tudi seznani, da imamo v Sloveniji kar 56 tisoč revnih otrok.

Vsebina okrogle mize se je v glavnem vrtela okrog revnih otrok in neživljenjskem ter pretirano birokratskem reševanju socialnih problemov na Centrih za socialno delo. Razprava pa se zato skoraj nič ni dotaknila upokojencev. Le ministrica je povedala, da se bo s 1. februarjem začela uporabljati novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči pod določenim pogojem ukinja zaznambo na nepremičnini in vračilo pomoči.

V nadaljevanju pa je še dejala, da bodo po vladnem predlogu upokojencem z najnižjimi pokojninami in s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zvišali pokojnino z zdajšnjih 440 evrov na 500 evrov. Napovedala je tudi reorganizacijo Centrov za socialno delo tako, da bo socialnim delavcem omogočeno več strokovnega dela z ljudmi.

Po mnenju pravnika Andraža Terška pa napovedane spremembe niso nobene "revolucionarne spremembe." Po njegovem gre le za delno popravljanje nesprejemljivih posegov v zakonodajo, ki jih je država naredila v preteklih letih . "Država je v zakonodajo vpisovala člene, ki jih ne bi nikoli smela zapisati," je poudaril.

Predstojnica katedre za področje socialnega vključevanja in pravičnosti na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani Darja Zaviršek pa je dejala, da so Centri za socialno delo ostali takšni kot pred letom 1991, in sicer "podaljšana roka države". "Delajo tisto, kar jim reče država." Kar se pa tiče revščine socialni centri niso tisti, ki povzročajo revščino.

Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje pa kot problem opaža nesodelovanje med posameznimi institucijami države. Veliko prizadevanj nevladnih organizacij je prav zaradi tega zaman. Povedala je tudi, da je Zveza skupaj z Odvetniško pisarno Zidar Klemenčič leta 2013, v okviru projekta Botrstvo, ustanovila brezplačno pravno pomoč, v okviru katere pomagajo socialno najšibkejšim, največkrat takrat, ko jim grozi deložacija. Nina Klemenčič Zidar je v zvezi s tem dejala: "Če bi kdo v resnici želel, da ne bi bilo deložacij, teh ne bi bilo."




Premierno si bomo film lahko ogledali v torek, 17. januarja, ob 21. uri na TV SLO 1. Scenarij sta napisali novinarka TV Slovenija Špela Kožar in Barbara Zemljič, ki je film tudi režirala. Kot direktor fotografije in snemalec se je podpisal Bernard Perme, delo mojstra montaže pa je prevzel Zlatjan Čučkov.

Foto: Janez Platiše in RTV SLO