Ljubljana Festival bo gostil številna zveneča domača in svetovna imena

Ljubljana, junij 2017 - V slovenski prestolnici nas ponovno čaka kulturno obarvano poletje: Ljubljana Festival bo v svoji 65. izvedbi gostil številna domača in svetovno zveneča imena. Najbolj znana scenska kantata na svetu Carmina Burana bo 27. junija začela jubilejni Ljubljana Festival. Uveljavljena katalonska skupina La Fura dels Baus je pripravila vznemirljivo uprizoritev, ki je očarala že več kot 100.000 gledalcev po vsem svetu. Pretresljive scene, posebni učinki, pomladne dišave in globoko čustvena glasba skladatelja Carla Orffa soustvarjajo edinstveno doživetje. V prvem festivalskem tednu bodo na sporedu še koncert latvijske mezzosopranistke Elīne Garanča, avtorski večer s Tomažem Domiceljem, Toñínom Corujo in Yarelom Hernándezom ter druga izvedba Ljubljana Festivala na Ljubljanici.

Svetovno priznana zasedba La Fura dels Baus je inovativna gledališka skupina iz Barcelone, ustanovljena leta 1979. Njene temeljne značilnosti so ekscentričnost, inovacija, adaptacija, ritem, evolucija in transgresija, s katerimi uresničuje nov koncept odrske umetnosti. Gledališki prostor postane nekonvencionalno pomičen in občinstvo se iz pasivnega prelevi v aktivno brez mejnega »četrtega zidu«. V radovednosti in potrebi po iskanju novih umetniških smernic je La Fura dels Baus v procesu skupinskega ustvarjanja oblikovala edinstven in prepoznaven jezik, slog in estetiko in se po svetu izjemno uspešno predstavlja z opernimi in drugimi velikimi produkcijami ter filmi. Carlus Padrissa je eden od šestih umetniških vodij gledališkega ansambla La Fura dels Baus. Pretekli teden je kot govorec na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da je Carmina Burana stvaritev, ki prinaša svežino. Meni, da je voda element transformacije, da nam je všeč, ker je naravna, in zato jo zelo rad izpostavlja v svojih predstavah.

Prav tako je bil navdušen nad Kongresnim trgom kot prizoriščem, saj zaradi naklona vsem omogoča edinstven ogled predstave. Predvsem pa je poudaril, da se pri nas počuti zelo dobro in da je življenje vsakodnevno darilo. Padrissa je bil gonilna sila pri sodelovanju skupine na osrednji predstavi otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. S skupino La Fura dels Baus je režiral številne opere, med drugim Turandot v Bavarski državni operi, avstrijsko premiero Stockhausnove opere Michaelovo popotovanje okrog sveta, Tannhäuserja v La Scali, Trojance v Palači umetnosti v Valencii in v Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu, Parsifala v Kölnski operi, Elektro na Švedskem. Letošnja reinterpretacija Carmine Burane, ki je navdušila že več kot 100.000 gledalcev po vsem svetu, bo slavnostno začela 65. izvedbo Ljubljana Festivala. (27. 6. ob 21.30, Kongresni trg)

Ugledna latvijska mezzosopranistka Elīna Garanča se je rodila v glasbeni družini v Rigi. Študirala je na Latvijski akademiji za glasbo pod mentorstvom svoje matere. Ekskluzivno snema za založbo Deutsche Grammophon in je prejemnica štirih nagrad ECHO klassik. Med številnimi vlogami, ki jih je pela, je posebno cenjena njena upodobitev Bizetove Carmen, ki jo je interpretirala v Kraljevi operni hiši Covent Garden v Londonu ter Metropolitanski operi v New Yorku; kritika v New York Timesu jo je imenovala za najimenitnejšo Carmen v zadnjih 25 letih. Elīna Garanča redno nastopa v Dunajski državni operi, Metropolitanski operi, Kraljevi operi Covent Garden, na Salzburškem festivalu, v Festivalni dvorani v Baden-Badnu, Bavarski državni operi v Münchnu in Nemški operi v Berlinu ter poje na številnih koncertih, festivalih in recitalih po vsem svetu. Na ljubljanskem koncertu bodo zazvenele arije ruskega, francoskega in italijanskega repertoarja pod taktirko dirigenta romunskega rodu Iona Marina in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v sezoni 2015/16 slavil 60-letnico delovanja. (29. 6. ob 20.00, Cankarjev dom)

Pestremu naboru privlačnih prizorišč se bo ponovno pridružila Ljubljanica, reka, ki teče skozi staro jedro slovenske prestolnice. Ljubljana Festival bo namreč potekal tudi na turističnih ladjicah, ki med plovbo omogočajo edinstven ogled mesta. Na reki bodo nastopali študenti Akademije za glasbo. Otvoritev festivala bo 30. junija ob 12. uri na Bregu. (30. 6.–3. 7., Breg, Gallusovo nabrežje, Dvorni trg, Ribji trg)

Tomaž Domicelj je že krepkih petdeset let stalnica (ne legenda, temveč ikona) na slovenskem glasbeno popularnem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi prek klasičnih popevk do hard rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodiščem, izvirajočim iz izvirnega ameriškega bluesa in boogieja. S stilistično izpopolnjenim in dinamičnim igranjem raznih akustičnih kitar (šest strun, 12 strun, bottleneck) in orglicami dopolnjuje petje skladb, ki jih poleg čiste čustvenosti nemalokrat preveva tudi satira ali celo črni humor.

Koncert Čista akustika III bo v marsičem še pestrejši, kot sta bila prejšnja v letih 2015 in 2016. Poleg svežih kompozicij bodo nekatere stare, znane in manj znane pesmi zazvenele v novih priredbah (reggae, samba, bachata, cumbia), saj se bosta Tomažu Domicelju na odru pridružila prijatelja s Kanarskih otokov Toñín Corujo in Yarel Hernández, po rodu Kubanec. Skupaj peto leto navdušujeta v kvartetu, v triu z Domiceljem pa se prvič predstavljata v Sloveniji. (30. 6. ob 21.00, Peklensko dvorišče)

Predsednik Borut Pahor Zavod sv. Stanislava odlikoval s srebrnim redom za zasluge

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se danes na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja udeležila proslave ob dnevu državnosti in zaključku pouka na Škofijski klasični gimnaziji. Na svečanosti, ki se je je udeležilo blizu 800 sedanjih in nekdanjih dijakov, staršev in učiteljev, je predsednik republike ob 25-letnici delovanja Zavodu sv. Stanislava vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge za nadaljevanje dolge in uspešne izobraževalne tradicije. Odlikovanje je prevzel dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava. 

V zahvali za odlikovanje je direktor povedal, da je to odlikovanje priznanje prav vsem, ki so soustvarjali zavodsko zgodbo v zadnjih 25. letih. »Zavod sv. Stanislava je v vseh njegovih enotah rodoviten preplet ustvarjalnih snovanj, zavzetega dela, inovativnih idej, mladostnega navdušenja, dobrih medsebojnih odnosov in prijateljstva ter uspehov na številnih področjih. K temu živahnemu in pestremu utripu pa je prispevek prav vsakega dragocen in pomemben,« je v zahvali povedal odlikovanec in zaključil z mislijo, da je odlikovanje spodbuda, da bodo še naprej dejavno sooblikovali in bogatili slovenski šolski in kulturni prostor.

Svečanost vročitve odlikovanja je z navzočnostjo počastil tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Predsednik republike Pahor in nadškof Zore sta po vročitvi skupaj odšla v Stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer je ob 18. uri ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore daroval mašo za domovino.



Pred slovesnostjo vročitve sta si predsednik Pahor in gospa Pečar v spremstvu direktorja zavoda ogledala spominsko sobo nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja.


Utemeljitev odlikovanja:

Zavod sv. Stanislava letos beleži 25 let, odkar je v samostojni Sloveniji na široko odprl vrata šolajoči mladini in z novim zagonom prevzel skrb za njen celostni razvoj.

Zavod sv. Stanislava se ponaša s spoštovanja vredno izobraževalno tradicijo. Pred nekaj leti je slavil 100-obletnico prvih maturantov zavoda, ki so maturo opravljali v slovenskem jeziku. Ustanovitelji zavoda imajo pomembne zasluge za razvoj šolstva v slovenskem jeziku. Izšolali so učitelje, naročali priprave učbenikov v slovenščini, spodbujali razvoj slovenskega znanstvenega jezika.

Danes v sestavi zavoda deluje več različnih enot, od vrtca do dijaškega in študentskega doma, osnovna šola, gimnazija in glasbena šola.

Škofijska klasična gimnazija je edina srednješolska ustanova v Sloveniji, ki skladno s tradicijo zavoda goji celovito klasično izobrazbo ter izvaja pouk latinskega in starogrškega jezika s književnostma, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju evropskih obzorij slovenske kulture. Njeni dijaki se na različnih preizkusih uvrščajo med najboljše v državi. V 20 generacijah, ki so se šolale na Škofijski klasični gimnaziji, je maturo uspešno opravilo več kot 3.000 dijakov.

Učni program zavoda je pester in bogat. Veliko pozornosti namenjajo tudi telesnemu in duhovnemu razvoju mladih ter vzgoji za aktivno državljanstvo in kritično mišljenje. Vodilo zavoda sta odprtost in dialoškost v javnem delovanju, kar se je potrdilo tudi v okviru »leta spomina«, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne in zaznamovanju konca druge pripravil številne dogodke in odmevne okrogle mize.

V zavodu s posebno skrbjo izvajajo tudi številne druge dejavnosti, s katerimi mladi poglabljajo svojo življenjsko filozofijo ter pridobivajo raznolika znanja in veščine. Kultura ima v zavodu posebno mesto; literarno ustvarjanje dijakov je zato živahno, njihove dramske produkcije so odmevne, v zavodu deluje tudi likovna akademija. Še posebej razvita pa je glasbena dejavnost zavoda, pri čemer je dovolj poveden že podatek, da v okviru zavoda deluje kar devet zborov, ki vsi dosegajo vrhunske rezultate na regionalni, državni pa tudi mednarodni ravni.

Zavod sv. Stanislava s svojim prizadevnim delovanjem tudi v samostojni Sloveniji nadaljuje bogato tradicijo uspešne slovenske izobraževalne ustanove.

Na OŠ Božidarja Jakca slovesno počastili zaključek šole in državni praznik

Ljubljana, 21.6.2017 - Na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Štepanjskem naselju je potekala slovesnost, ki je bila posvečena zaključku šolskega leta, podelitvi priznanj in državnemu prazniku. 

Odločnost, s katero so Slovenci branili svojo novo nastalo državo, pa je bila trdna in neomajna. Da smo trdno odločeni živeti v samostojni, suvereni in neodvisni državi, so spoznale tudi druge države Evrope in sveta, je bilo med drugim rečeno na slovesnosti.

Podelili so priznanja Prostovoljec leta 2016

Brdo pri Kranju, 20.5.2017 - Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, izvedel zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2016, na kateri so razglasili najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2016. Zaključno prireditev natečaja je na Brdu pri Kranju gostil predsednik RS Borut Pahor.

Na natečaj Prostovoljec leta je letos prispelo 237 prijav. Podelili so naziva Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv Naj prostovoljski projekt, naziv Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, priznanje za mednarodno prostovoljstvo in dve priznanji za posebne dosežke v prostovoljstvu. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo je Mladinski svet Slovenije izvedel že petnajstič zapovrstjo.

Ključno priznanje za kolektivno delo in naziv Naj prostovoljski projekt je prejel projekt Izmenjevalnica, ki ga izvaja Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana.

V starostni skupini do 19 let je prejela naziv Naj prostovoljka Ajda Augustinovič iz Maribora na predlog Doma pod gorco, in sicer za samoiniciativno prostovoljstvo kljub rosni mladosti.

V starostni skupini 20-30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Anita Merhar iz Ljubljane na predlog Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine, in sicer za izjemen spekter prostovoljstva, predvsem delo z mladimi.

V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec David Jan iz Ljubljane na predlog Slovenske filantropije.

V starostni skupini nad 30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Dunja Gorenc iz Ljutomera na predlog Mladinskega centra Prlekije – združenja

V starostni skupini nad 30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Klemen Dolenc iz Radovljice na predlog CUDV Radovljica.

Naziv Naj mladinski voditelj je prejel Primož Mekuč iz Kranja na predlog Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, in sicer za izjemne dosežke pri vodenju lokalne mladinske enote.

Naj mladinski projekt je postal projekt Projekt Epruvetka na predlog Društva študentov medicine Maribor.

Priznanje za mednarodno prostovoljstvo je prejela Katja Ravnikar iz Komende na predlog Mladinskega informacijskega centra MIC.

Komisija, ki je odločala o Naj nazivih pa se je odločila podeliti še dve posebni priznanji.

Priznanje za posebne dosežke je prejela Kimberly Ren iz Ljubljane na predlog Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje, in sicer za samostojno in samoiniciativno delo pri delu s stanovalci doma starejših občanov.

Priznanje za posebne dosežke je prejel projekt 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki ga izvaja Društvo za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček.

Priznanja so podelili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Besedilo in foto: Janez Platiše