Občina Trebnje, nosilka certifikata Mladim prijazna občina, vabi vse mlade, ki želijo preživeti dan z izbrano uspešno osebo iz različnih sfer življenja, na primer z županom, direktorjem podjetja, športnikom, umetnikom ali celo evropsko komisarko, da se prijavijo k sodelovanju v projektu Sejanje optimizma. V prijavi naj povedo, s kom bi radi preživeli dan in zakaj, Občina Trebnje pa bo enkrat mesečno omogočila enemu od prijavljenih takšno srečanje.
Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je predstavil nov projekt Sejanje optimizma. Poleg njega višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič. Foto:Tina Ramujkić.
Namen projekta je predvsem, da mladi spoznajo, kakšni so drugi poklici, vidijo prakso v svetu, način dela, kar jim bo pomagalo, da se odločijo, kaj želijo postati in kako želijo delovati. Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je poudaril: »Naš cilj je povezati mladino z uspešnimi posamezniki, da preživijo en dan z njimi in jim pomagajo na poti ustvarjalnosti, na poti iskanja. To ni spodbujanje bega možganov, ampak priložnost za mlade. Želimo jih opogumiti, da razmišljajo bolj široko in drzno, saj se nam kot državljanom Evrope odpira širši, 500-milijonski trg, ki ponuja osupljive možnosti. To naj bo ena od vzpodbud, ne le v Občini Trebnje, ampak tudi širše. Upam, da bomo sprožili val optimizma po vsej Sloveniji.«
S projektom Sejanje optimizma želi Občina Trebnje spodbuditi tudi mlade iz vseh drugih občin in jim pokazati več možnosti za lažjo izbiro kreiranja svoje prihodnosti. Vabljeni so mladi med 15. in 29. letom iz vse Slovenije. Enemu na mesec bodo omogočili srečanje, prijave s kratko obrazložitvijo svoje izbire pa sprejemajo na e-naslov info@trebnje.si.
Občina Trebnje je ponosna, da projekt Sejanje optimizma pelje v okviru dveh evropskih projektov, Europe goes local in S.P.A.C.E. ali Street participation for active citizenship in Europe. Cilj je vzpostavitev več možnosti za mlade in za izražanje mnenja prebivalcev o lokalnih, pa tudi državnih in evropskih temah.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Ana Medved in izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo sta na skupni izjavi pojasnila kako bi optimizirali oziroma uredili sistem napotovanja.
Državna sekretarka je poudarila, da določba 24. člen iz Splošnega dogovora ni namenjena nikakršnemu "kaznovanju" zdravnikov ampak optimizaciji napotovanja: "v primeru neupravičene izdane stopnje nujnosti se bo zdravstvena storitev zaračunala primarnemu nivoju oz. zavodu, kazni za zdravnike ni." Državna sekretarka je pojasnila, da bomo pilotno naprej uvedli kriteriji in merila za področje revmatologije, morebiti kasneje tudi za ostala področja specialnosti, če jih bodo potrdili pristojni Razširjeni strokovni kolegiji (RSK) in nato še RSK za družinsko medicino. Če se bosta oba RSKja strinjala (za revmatologinjo in družinsko medincsko) bi morda lahko te kriterije uvedli v drugi polovici leta."
"Vsem zdravstvenim zavodom smo izdali dopis, v katerem jim pojasnjujemo nadaljnje korake glede postopnega in kontroliranega uveljavljanja tega člena. V prihodnjih dneh se bomo dogovorili z revmatologi, na kakšen način pričeti s preverjanjem ustreznosti napotitev v njihovo urgentno ambulanto. Nato bomo predstavili kriterije za napotovanje v urgentne revmatološke ambulante strokovni javnosti, potem ko se bomo o njih uskladili z RSK za družinsko medicino," je dejala državna sekretarka.
Izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKCKL je pojasnil, zakaj je nujno potrebno urediti sistem. "Jezi nas, da pride v ambulanto z nujno napotnico bolnik, ki ga tri leta boli desni kolk in peti levi kolk. Prav tako nas jezi, ko pride v revmatološko ambulanto bolnik, ki ga dva dni bolijo sklepi.""Kriterije za našo specialnost imamo že napisane, določili bomo jasna merila, kakšen bolnik sodi v urgentno ambulanto.
Naš namen je, da ne bomo imeli več toliko stopenj nujno, ampak več zelo hitro. Poleg tega se nam zdaj dogaja, da noben zdravnik praktično ne predpiše več stopnjo nujnosti redno. Zgodi se nam lahko, da se nam bo zaradi tega porušil sistem, ki trenutno dobro deluje. Vse napotnice tudi triažiramo. Tudi od tega kako dobro je izpolnjena napotnica je odvisno kako hitro bo pregledan bolnik." Dr. Tomšič je tudi opozoril, da lahko lahkotnost predpisovanja privede v kolaps sistema.
Državna sekretarka je navedla nekaj aktualnih podatkov, ki dokazujejo, da je neustrezno napotovanje eden od vzrokov za nastanek predolgih čakalnih vrst. Po neuradnih podatkih naj bi bilo neustreznih napotitev za okoli 6-7%. V mesecu decembru bi to pomenilo, da je dnevno izdanih 1105 napotnicz neustrezno stopnjo nujnosti, mesečno pa kar 16.363. Državna sekretarka Ana Medved je še navedla, da je bilo samo v mesecu decembru izdanih 251.740 enapotnic, hkrati pa je v čakalni vrsti v tem času na zdravstveno storitev čakalo 233.475, kar je mesečna kvota izdanih eNapotnic.
Četrtina vseh, to je 58.887 pacientov, jih čaka nedopustno dolgo. To je toliko, kolikor napotnic je izdanih v 3,5 dneva napotovanja. Državna sekretarka je opozorila še na možnost ePosveta, ki ga uvajamo v Splošnem dogovoru 2018. Gre za možnost konzultacije družinskega zdravnika s specialistom o pacientu, še preden ga dejansko preusmeri na višje ravni zdravstvenega varstva.
Dr. Tomšič je opozoril, da je od 2500 bolnikov, kolikor jih je k njim napotenih s stopnjo nujno, nujnih primerov le 35. Vir: MZ
Ljubljana, 17.2.2018 - Proper, Lara Kadis, BQL, Lea Sirk, Indigo, Ina Shai, Marina Martensson in Nuška Drašček so finalisti izbora EMA 2018. Prihodnjo soboto, 24. februarja, se bodo potegovali za vozovnico na 63. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2018, ki bo 8., 10., in 12. maja v Lizboni.
Poleg izjemnih finalistov pa se v finalu obeta še nekaj presenečenj. Vidu Valiču se bo v vlogi sovoditeljice pridružila Raiven.
Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec.
Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu).
VIDEO - nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič
Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa.
»Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.
