Splošnim in družinskim zdravnikom je potrebno zaupati napotovanja

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Ana Medved in izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo sta na skupni izjavi pojasnila kako bi optimizirali oziroma uredili sistem napotovanja.

Državna sekretarka je poudarila, da določba 24. člen iz Splošnega dogovora ni namenjena nikakršnemu "kaznovanju" zdravnikov ampak optimizaciji napotovanja: "v primeru neupravičene izdane stopnje nujnosti se bo zdravstvena storitev zaračunala primarnemu nivoju oz. zavodu, kazni za zdravnike ni." Državna sekretarka je pojasnila, da bomo pilotno naprej uvedli kriteriji in merila za področje revmatologije, morebiti kasneje tudi za ostala področja specialnosti, če jih bodo potrdili pristojni Razširjeni strokovni kolegiji (RSK) in nato še RSK za družinsko medicino. Če se bosta oba RSKja strinjala (za revmatologinjo in družinsko medincsko) bi morda lahko te kriterije uvedli v drugi polovici leta."



"Vsem zdravstvenim zavodom smo izdali dopis, v katerem jim pojasnjujemo nadaljnje korake glede postopnega in kontroliranega uveljavljanja tega člena. V prihodnjih dneh se bomo dogovorili z revmatologi, na kakšen način pričeti s preverjanjem ustreznosti napotitev v njihovo urgentno ambulanto. Nato bomo predstavili kriterije za napotovanje v urgentne revmatološke ambulante strokovni javnosti, potem ko se bomo o njih uskladili z RSK za družinsko medicino," je dejala državna sekretarka.

Izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKCKL je pojasnil, zakaj je nujno potrebno urediti sistem. "Jezi nas, da pride v ambulanto z nujno napotnico bolnik, ki ga tri leta boli desni kolk in peti levi kolk. Prav tako nas jezi, ko pride v revmatološko ambulanto bolnik, ki ga dva dni bolijo sklepi.""Kriterije za našo specialnost imamo že napisane, določili bomo jasna merila, kakšen bolnik sodi v urgentno ambulanto.

Naš namen je, da ne bomo imeli več toliko stopenj nujno, ampak več zelo hitro. Poleg tega se nam zdaj dogaja, da noben zdravnik praktično ne predpiše več stopnjo nujnosti redno. Zgodi se nam lahko, da se nam bo zaradi tega porušil sistem, ki trenutno dobro deluje. Vse napotnice tudi triažiramo. Tudi od tega kako dobro je izpolnjena napotnica je odvisno kako hitro bo pregledan bolnik." Dr. Tomšič je tudi opozoril, da lahko lahkotnost predpisovanja privede v kolaps sistema.

Državna sekretarka je navedla nekaj aktualnih podatkov, ki dokazujejo, da je neustrezno napotovanje eden od vzrokov za nastanek predolgih čakalnih vrst. Po neuradnih podatkih naj bi bilo neustreznih napotitev za okoli 6-7%. V mesecu decembru bi to pomenilo, da je dnevno izdanih 1105 napotnicz neustrezno stopnjo nujnosti, mesečno pa kar 16.363. Državna sekretarka Ana Medved je še navedla, da je bilo samo v mesecu decembru izdanih 251.740 enapotnic, hkrati pa je v čakalni vrsti v tem času na zdravstveno storitev čakalo 233.475, kar je mesečna kvota izdanih eNapotnic.

Četrtina vseh, to je 58.887 pacientov, jih čaka nedopustno dolgo. To je toliko, kolikor napotnic je izdanih v 3,5 dneva napotovanja. Državna sekretarka je opozorila še na možnost ePosveta, ki ga uvajamo v Splošnem dogovoru 2018. Gre za možnost konzultacije družinskega zdravnika s specialistom o pacientu, še preden ga dejansko preusmeri na višje ravni zdravstvenega varstva.

Dr. Tomšič je opozoril, da je od 2500 bolnikov, kolikor jih je k njim napotenih s stopnjo nujno, nujnih primerov le 35. Vir: MZ

EMA 2018: finalisti in voditelja sta znana

Ljubljana, 17.2.2018 - Proper, Lara Kadis, BQL, Lea Sirk, Indigo, Ina Shai, Marina Martensson in Nuška Drašček so finalisti izbora EMA 2018. Prihodnjo soboto, 24. februarja, se bodo potegovali za vozovnico na 63. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2018, ki bo 8., 10., in 12. maja v Lizboni.




Poleg izjemnih finalistov pa se v finalu obeta še nekaj presenečenj. Vidu Valiču se bo v vlogi sovoditeljice pridružila Raiven.

Podelili so Bloudkova priznanja za leto 2017

Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec.

Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu).

VIDEO - nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič


Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa.

»Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem

Podrobno o nagrajencih v letu 2017

Vir MIZŠ

Bolniški stalež bi radi omejili

V​ četrtek, 15. februarja 2018 je bila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)​ novinarska konferenca​ na kateri so se novinarji seznanili z najnovejšo analizo vzrokov za bolniške odsotnosti z dela ter z drugimi aktualnimi temami s seje upravnega odbora. Vodil jo je Damjan Kos, vodja - direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi. 

Sodelovali so: Marjan Sušelj,​ ​generalni direktor ZZZS​,​ Tatjana Čerin, predsednica Upravnega odbora ZZZS​, Nina Pirnat, ​direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS in​ ​ Ticijana Prijon, ​v​odja oddelka zdravstvene komisije ZZZS​.​ 

VIDEO posnetek celotne tiskovne konference


Z​e​​lo pomembna se mi zdi naslednja ugotovitev, ki jo Nina Pirnat​ omeni proti koncu predstavitve analize. Pove, da drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Miroljub Ignatović, Aleksandra Kanjuo Merčela, 2017), v katerem so predstavljeni podatki o delovnih pogojih v Sloveniji, psihohocialnih tveganjih in nevarnostih na delovnem mestu, zdravju na delovnem mestu, ter psihičnem in fizičnem nasilju, kaže, da v Sloveniji na navedenih področjih marsikje odstopamo od EU 28 in Finske.

Delež zaposlenih, ki dela več kot 70 ur na teden, ob upoštevanju indeksa plačanega in neplačanega dela, je v Sloveniji najvišji med državami EU 28. Po podatkih raziskave se v primerjavi z delavci v EU 28 in na Finskem manj slovenskih delavcev čuti sposobnih, da bi bili sposobni opravljati trenutno delo do 60 leta. V primerjavi z delavci EU-28 in Finci bi se Slovenci/ Slovenke želeli tudi prej upokojiti.

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev pravi, da je Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti in da bi jo bilo potrebno omejiti na eno leto. " Po njenem prepričanju in po prepričanju delodajalcev, je bolniško nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost." Ošvrkne tudi primarno zdravstvo in pravi, da v polovici primerov zaradi slabe diagnostike po nepotrebnem pošiljajo bolnike, v polovici primerov, na specialistične preglede.

Čerinova pravi, da je veliko bolniških zaradi prometnih nesreč, alkoholizma, starosti in slabe zdravstvene kondicije Slovencev. Nič pa ne omeni, da je veliko bolniških staležev zaradi slabih delovnih pogojev, prekomernega delovnega časa, slabih odnosov med delodajalcev in delavcem, ki je v večini primerov samo slabo plačana 'delovna sila'. Nič ne omeni kako naj se delodajalci zgledujejo po Finski in drugih razvitih EU držav kjer se zavedajo, da je zadovoljen in dobro plačan delavec (ne delavna sila) ustvarjalno delaven in zdrav.

Prav tako Čerinova nič ne omeni, da naši delodajalci, razen nekaterih izjem kjer nimajo problema zaradi bolniškega staleža, najmanj vlagajo in investirajo v delovna mesta in predlagal naj jim država pomaga. Ošvrknila je tudi medicino dela, da slabo ker je privatizirana in ima svoje interese (svoj čas se je zavzemala za privatizacijo zdravstva). Prav tako meni, da nad bolniškimi ni pravega nadzora.

"Sedanji način s pooblaščenimi izvajalci medicina dela pri delodajalcu nikakor ne deluje pri spremljanju stanja delavca, prilagajanju delovnih mest. Imamo krasno zakonodajo, pa slabo izvedbo" pravi Nina Pirnat.

Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredino evropskih držav. Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB in Francija. Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem (prisotnost na delu kljub bolezni, obolenju ali slabemu počutju). "Več ko gre denarja za bolniške odsotnosti manj ga je za zdravstvene storitve in tudi za zmanjšanje čakalnih dob," poudari Šušelj.