Z zdravim zgledom bodo otroci postali bolj zdravi odrasli VIDEO

Medicinski center Barsos letos praznuje 25-letnico delovanja. Na primarni ravni imajo eno pediatrično in dve splošni ambulanti, na sekundarni ravni pa pokrivajo skoraj vse medicinske stroke. Vsako leto opravijo 45.000 storitev, ob tem pa praktično ne poznajo čakalnih vrst. Zaradi tempa sodobnega življenja ocenjujejo, da bi mnogi potrebovali redne preglede, zato so za vse posameznike, ki delujejo v stresnih okoljih z vedno novimi izzivi, razvili preventivni pregled Manager. Posebnost je hitrost obravnave, saj posameznik, ki se za ta pregled odloči, še isti dan dobi izvide pregledov od sedmih specialistov.

»Preventiva ni le zgodnje odkrivanje bolezni, ampak tudi zavedanje tega, kako zdravje ohranjati,« je pred mednarodnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, povedal direktor Medicinskega centra Barsos mag. Simon Vrhunec. Izpostavil je, da bi morali več pozornosti posvetiti preventivi in tako vsak dan v letu posvetiti zdravju. Zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije v Barsosu dr. Aljoša Danieli je dodal, da je preventiva stvar družbe bolj kot medicine: »Družba bi morala organizirati aktivnosti že od vrtca, da bi se ljudje naučili zdravo živeti.«

VIDEO - mag. Simon Vrhunec, direktor Medicinskega centra Barsos 

Ob prihodu toplejših spomladanskih dni svetuje, da se pred bolj intenzivnim športnim udejstvovanjem posvetujemo s športnim strokovnjakom. Pravilno izvajanje gibov nam bo prihranilo marsikatero poškodbo. Pediatrinja v Barsosu mag. Jerneja Ahčan je poudarila pomen zgleda staršev otrokom: »Z zdravim načinom življenja starši pomagamo otrokom, da bodo ostali zdravi tudi v odraslem obdobju. Hrana naj bo raznovrstna in energetsko bogata, obrokov ne smemo izpuščati, moramo jih imeti vsaj štiri ali pet dnevno. Otroke moramo dovolj zgodaj zbuditi, da pozajtrkujejo. Predvsem jih moramo naučiti, da ne pijejo sladkih ali gaziranih pijač, ampak se odžejajo z vodo in nesladkanim čajem.«

VIDEO - dr. Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije


V spomladanskem času je že povečana možnost za sončne opekline, več je insektov, kot so komarji in klopi, je opozoril dr. Aljoša Danieli. Klop lahko povzroči na primer borelijo in vnetje možganske ovojnice. Več je tudi enterovirusov, ki povzročijo drisko ali vnetje dihal. V drugo skupino sodijo tako imenovane funkcionalne motnje, ki jih povzročijo zaradi zunanjih vplivov, kot je povečana količina sončne svetlobe, spremenjen ustroj hormonov, npr. kortizola in adrenalina. To lahko privede do spomladanske utrujenosti. Spomladi ali jeseni se lahko pogosteje pojavi tudi depresija, prav tako pa so pri ljudeh s kroničnimi težavami pogostejše bolečine v želodcu, celo bruhanje.

VIDEO - mag. Jerneja Ahčan, pediatrinja


»Pri sistematskih pregledih petletnikov imamo v Sloveniji prvi uvedeno presejalno testiranje na povišane vrednosti celokupnega holesterola, kar je zelo vzpodbudno in dobro,« je še povedala mag. Jerneja Ahčan: »S pravilno prehrano in gibanjem lahko že zelo zgodaj vplivamo na to, da bodo v kasnejšem obdobju prizadeti v manjši meri. V nasprotnem primeru je stokrat večje tveganje za zaplete v odrasli dobi, če ima otrok povišan holesterol.« Poleg dobrega zgleda in kakovostne hrane je pomembno tudi gibanje na prostem, vendar smo tam hitro izpostavljeni klopom, zato je pomembna zaščita pred virusom klopnega meningoencefalitisa. V zadnjih desetih letih je za to boleznijo osrednjega živčevja povprečno zbolelo 250 ljudi, med njimi tudi nekaj otrok. »Pametno se je zaščititi pred to boleznijo, v našem medicinskem centru na to opozarjamo, sploh v spomladanskem času, ko klopi postanejo bolj aktivni,« je še dejala mag. Ahčan in pojasnila, da sta učinkoviti tako običajna kot tudi hitra metoda cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer se razlikuje čas med ponovitvami cepljenja, v minimalni meri pa tudi število nastalih protitelesc.

Umrl je Nikolaj Dragoš, najstarejši Slovenec - VIDEO

Ljubljana, 2. 4.2018 - V 111. letu starosti je umrl najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš. Nekdanji miličnik, rojen 27. avgusta 1907, je bil najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov in eden od le treh "superstoletnikov" v slovenski zgodovini.

Dragoš je umrl v soboto, 31. marca, so sporočili iz Društva upokojencev Vižmarje Brod, katerega član je bil. Pokojni je dočakal 110 let in 216 dni, s čimer je postal najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. Starost 110 let sta doslej dosegli le dve ženski, Marija Vencelj Maggi in Katarina Marinič, ki je leta 2010 umrla v starosti 110 let in 307 dni.

PREDSEDNIK BORUT PAHOR VOŠČI NIKOLAJU DRAGOŠU ZA 110. ROJSTNI DAN


Dragoš se je rodil v belokranjski vasi Griblje. Po drugi svetovni vojni je dobil službo kot delavec ljudske milice in v okviru uprave za notranje zadeve deloval vse do svoje upokojitve. Poročil se je star 40 let ter imel sina in hčerko.

ŽUPAN ZORAN JANKOVIČ VOŠČI NIKOLAJU DRAGOŠU ZA 110. ROJSTNI DAN.


Po poročanju STA je 110. rojstni dan praznoval lani v poljanski enoti ljubljanskega Doma upokojencev Center, slavljencu pa je tedaj prišel čestitat tudi predsednik republike Borut Pahor. Na praznovanju se je s tamburico za nekaj pesmi pridružil ekipi, ki mu je zaigrala ob njegovem častitljivem jubileju.

Nikolaj Dragoš je še do nedavnega pisal pesmi, poleg tega je v 100. letu napisal avtobiografijo.

Velikonočna poslanica nadškofa Stanislava Zoreta 2018

»Vi veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji. Veste o Jezusu, ki je hodil iz kraja v kraj in delal dobra dela. Razpeli so ga na križ in umorili. Bog pa ga je obudil od mrtvih.« Jezus je vstal.

Sporočilo o Jezusovem vstajenju je najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine, kajti do tistega trenutka, ko je Jezus vstal od mrtvih, so naši koraki vodili samo do groba: do groba naših bližnjih in prej ali slej tudi do groba vsakega izmed nas.

Ko je Jezus vstal od mrtvih, gredo naši koraki naprej in zato mora danes po vsem svetu odmevati svetu sporočilo: Jezus je vstal! Zares je vstal!



In mi, kot velikonočni kristjani, moramo svetu prinašati oznanilo, da Jezus nese s seboj v vstajenje svoje poveličane rane kot znamenje svoje istovetnosti. In v Jezusu je tudi vsako trpljenje, ki mu ga izročimo, poveličano. Zato moramo reči odločno ne vsakemu zlu, ki na svetu povzroča trpljenje. V moči vstalega Jezusa Kristusa se moramo skloniti k vsaki bolečini, k vsakemu trpljenju; v moči njegovega vstajenja se moramo dotakniti vsakega obraza, osušiti solze, ki tečejo iz bolečine; v moči vstajenja se moramo naučiti spoštovati trpljenje. Posebej tisto trpljenje, za katerega ne znamo najti zdravila. V moči Jezusovega trpljenja in vstajenja moramo ljudje vedno znova prinašati upanje, da zadnje besede nimata trpljenje in ne smrt, ampak ljubezen in vstajenje.

Vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje voščim blagoslovljeno veliko noč. Jezus je vstal! Zares je vstal! Jezus živi in zato praznujmo. Praznujmo Jezusovo vstajenje in praznujmo tudi svoje vstajenje.

Msgr. Stanislav Zore Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference

Prekomerno dejaven mehur zagreni življenje vsaki peti Slovenki

Čezmerno dejaven mehur zagreni življenje vsaki peti Slovenki po 35. letu in vsaki drugi po menopavzi, ocenjujejo strokovnjaki, in to tako, da marsikatera opusti celo športno dejavnost ali se celo začne izogibati druženju. Ob »mesecu žensk« so na novinarski konferenci v Ljubljani poudarili, da so danes za težavo na voljo učinkovita zdravila, zato je škoda, da k zdravniku s svojimi težavami pride le četrtina trpečih žensk.

Večina namreč neprijetne težave z uhajanjem seča raje prikriva pred okolico in celo pred zdravnikom. Najprej si skušajo pomagati tako, da način življenja prilagodijo težavi, ugotavlja ginekologinja prim. Lucija Vrabič Dežman, dr. med., iz Zdravstvenega doma Kranj. »Izogibajo se pitju. Preventivno gredo še enkrat na stranišče, preden gredo v mesto. Nato se v lekarni založijo z vložki in šele pozneje, ko je težava res huda, poiščejo pomoč.« Kot je pokazala avstralska epidemiološka raziskava, pa kar 30 odstotkov žensk do 45. leta zaradi uhajanja vode celo preneha s športnimi dejavnostmi, kot je tek.

Težave se stopnjujejo
»Ena od prvih težav, ki jih ženska opazi, je, da prepogosto hodi na vodo, ponoči se zaradi tega več kot enkrat ali dvakrat zbudij pri slačenju pa opazi, da je perilo že mokro,« prve simptome čezmerno dejavnega mehurja opisuje znan. svet. prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Svetuje jim, da v takem primeru najprej premislijo o svojih navadah, kdaj pijejo in koliko, o prehranskem režimu (da ne jejo prepozno in pretežko hrano), ali da ne pijejo preveč kave in drugih kofeinskih napitkov. Če vzroka težav ne morejo odpraviti same, pa je prav, da obiščejo zdravnika. Običajno pa tudi zaradi sramu, pridejo šele, ko se težave že stopnjujejo. »Le malo jih pravočasno poišče pomoč,« ugotavlja strokovnjak.

Zdravnik lahko pomaga
Med pomembnimi in prvimi ukrepi, s katerimi pomaga zdravnik (potem ko seveda izključi možnost vnetja mehurja in nekatere druge bolezenske težave), je omejitev vnosa tekočine. Še vedno pa morajo popiti okoli 25 mililitrov na kilogram telesne teže, kar pomeni okoli liter in pol do dva litra na dan. Prof. dr. Igor But, dr. med., hkrati poudarja, da se pri čezmerno težkih težave s čezmerno dejavnim mehurjem lahko prepolovijo že s sedemodstotnim zmanjšanjem telesne teže. Krče mišic in mehurja povzroča nikotin, zato med temeljnimi ukrepi izpostavlja tudi prekinitev kajenja. Odsvetuje še pitje alkohola, gaziranih pijač in uživanje citrusov. Del vedenjske terapije je prilagajanje časovnih intervalov, v katerih ženska hodi na vodo, tako da se najprej poskuša držati 90 minutnih razmikov, ki pa jih potem počasi podaljšuje.

Zdravila predpiše ginekolog ali urolog
Če ti prvi ukrepi ne pomagajo, se lahko prične zdravljenje z zdravili, ki umirjajo mehur. Danes jih je na voljo že več vrst, prvič pa jih predpiše ginekolog ali urolog. Zdravila bodisi zmanjšajo krčenje mišic mehurja ali povečajo njegovo sprostitev. Zdravljenje je uspešno pri okoli dveh tretjinah žensk, ugotavlja But. Ženska se lahko že po treh mesecih zdravljenja počuti prerojena, ne potrebuje več vložkov, omogočijo ji svobodno gibanje, opisuje Lukanovič. A včasih je treba zdravljenje po treh mesecih tudi zamenjati oziroma prilagoditi. Dežmanova je ob tem opozorila, da samo 10 do 20 odstotkov žensk ostane na zdravljenju tudi po letu dni. Pri nekaterih so pričakovanja previsoka, nekatere pa zdravljenje opustijo prav zato, ker se jim stanje izboljša.

Če zdravila niso uspešna, je na voljo še nekaj možnosti zdravljenja, na primer magnetna ali električna stimulacija. Ob čezmerno dejavnem mehurju pa so še posebno pri starejših lahko prisotne še druge zdravstvene težave, ki vplivajo na uhajanje vode in zahtevajo dodatno zdravljenje.

V Sloveniji je zdravljenje na področju uroginekologije dobro razvito, so še ugotovili strokovnjaki, želeli pa bi si, da bi se v prihodnost v skrb za bolnike s tovrstnimi težavami vključil še tako imenovani kontinenčni terapevt, zdravstveni delavec s posebnimi znanji s tega zelo kompleksnega področja. Tako družinskim zdravnikom kot ginekologom in urologom namreč pogosto zmanjka časa, da bi s pacienti dovolj poglobljeno ukvarjal. Pogosto vprašanje o morebitnih težavah z uhajanjem urina sploh ne pride na vrsto.