Šolarji v Lukovici o tem kakšno Evropo si želijo

Lukovica,22.9.2018 - V Občini Lukovica od 20. do 23. septembra v okviru projekta »Prihodnost mladih v Evropi« (EUYouth) skupaj z učenci OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici in predstavniki pobratene Občine Amaroni iz Kalabrije v Italiji s katero se je Občina Lukovica pobratila v septembru 2016 poteka srečanje na katerem je teče beseda kako mladi vidijo prihodnost v Evropi. V soboto dopoldne je učence in ostale udeležence nagovoril Aloj Petrle, evropski poslanec, ki je v nagovoru med drugim dejal, da je prihodnost Evrope na mladih, saj bodo le oni lahko združili vse evropske narode.

Na srečanju sodeluje 14 učencev iz italijanske osnovne šole (Scuola Secondaria di Primo Grado “Falcone e Borsellino” di Amaroni) in 11 učencev OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Učenci so že v petek v delavnicah pričeli ustvarjati e-album, predstavili so napisane eseje o prihodnosti mladih v Evropi in izzivih evroskepticizma in na okrogli mizi izbrali dva najboljša eseja. Obiskali so Ljubljano, prestolnico RS in ogledali Hišo EU in in druge pomembne državne objekte. V soboto dopoldne pa je bil osrednji gost evropski poslanec Alojz Peterle, s katerim so udeleženci razpravljali in ugotavljali, kako mladi vidijo prihodnost v Evropi, predvsem v zaposlitvenih možnostih.

Temu je sledila novinarska konferenca na kateri Lojze Petrle povedal, da je prav takšno sodelovanje, kot sta ga predstavili Občina Lukovica in Občina Amaroni, bistvo evropske skupnosti. Poudaril je še, da je prihodnost Evrope na mladih, saj bodo le oni lahko združili vse evropske narode. Oba župna pobratenih občin Matej Kotnik in Luigi Ruggierio, sta povedala, da je sodelovanje preseglo vsa pričakovanja, da je spoznavati razlike med 1400 kilometrov oddaljenimi kraji nujno potrebno, saj le tako lahko ceniš kar imaš doma in odkriješ novosti, ki razširijo obzorja. Tomaž Andrejka, predsednik odbora za pobratenje v Občini Lukovica je nad sodelovanjem navdušen, kljub začetnem skepticizmu zdaj pove, da se vrata odpirajo, za njimi pa se skrivajo srčni ljudje, ki so pravi obraz Evrope.

VIDEO - Anja Podlesnik Fetih, ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici


Gospa Anna Giampa predsednica odbora za pobratenje v Občini Amaroni z entuziazmom pove, da se jim je zamisel za pobratenje porodila leta 2013, po petih letih pa so zaljubljeni v Lukovico, v Slovenijo. Obožujejo našo kulturno dediščino, razvili so prijateljske vezi, občutijo nas kot brate in ta trdna vez je pomembna za vse. Gospa Anja Podlesnik Fetih pove, da se je OŠ Janka Kersnika Brdo aktivno udeležila projekta, da je bil obisk Kalabrije srčna izkušnja za vse udeležene šolarje in spremljevalce, v tem trenutku pa izkušnjo vračamo prijateljem iz mesta Amaroni. Jasni so tudi cilji šole, ki v sklopu projekta učence spodbuja k razmišljanju o sodelovanju, sobivanju, prednostih evropske unije, aktivnega državljana, ki se zaveda svojih dolžnosti, razmišljati o izbolšavi življenja, preseganja različnosti. Če misli združimo je cilj globalno dobro za vse. Šola bo projekt nadaljevala z Erasmus plus, nadgradnjo dosedanjega sodelovanja.

VIDEO - Kakšno Evropo si želijo učenci v Lukovici - Prihodnost mladih v Evropi.


Vsi udeleženci so bili pozvani k udeležbi ob evropskih parlamentarnih volitvah v letu 2019. V nadaljevanju so preko delavnic iskali razvojne priložnosti, razlike in podobnosti med občinama in državama. Sledi še spoznavanje lokalne skupnosti, z društvi, ki ohranjajo stare obrti in navade ter se med seboj pomerili v različnih družabnih igrah obarvanih s tradicijo. Tekom celotnega dogodka se nadejamo, da se nam bodo utrnile tudi nove skupne ideje za bodoče skupne projekte.

V Ljubljani simbolni Pohod za mir

Ker je 21. september mednarodni dan miru bo v petek, 21. septembra 2018 v Ljubljani med 11. in 13. uro potekal Pohod za mir 2018. Simbolni pohod se bo pričel pred Moderno galerijo šel po Cankarjevi in Čopovi ulici mimo Prešernovega trga in končal pred Mestno občino Ljubljana na Mestnem trgu. 

Pohod za mir organizirajo veteranske in domoljubne organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije , Zveza društev vojnih invalidov Slovenije , Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever . Navedene organizacije so članice Svetovne federacije veteranov , v kateri usklajeno zastopajo interese slovenskih vojnih veteranov in usklajeno izvajajo skupne aktivnosti federacije.

Pohod za mir je skupna aktivnost vseh članic svetovne federacije veteranov. Odvija se 21. septembra po enakem scenariju v vseh prestolnicah držav, katerih veterani so člani svetovne federacije. Ključni del scenarija je branje poslanice generalnega sekretarja OZN (poslanico vam bomo poslali takoj, ko jo bomo dobili), minuta tišine za padle bojevnike v vseh vojnah ob 12. uri, nacionalno mirovno sporočilo. Letos smo zanj zaprosili Toneta Partljiča, slovenskega pisatelja, dramatika, učitelja, scenarista in komediografa. 

Zavzemanje za mir je v sami srčiki dejavnosti mednarodne federacije, v svoj kredo so zapisali besede Nobelovega nagrajenca Ralpha Buncha: »Nihče ne more govoriti bolj zgovorno o miru kot tisti, ki so se bojevali v vojni /…/ glas vojnih veteranov je odmev hrepenenja za mir ljudi vsega sveta /…/ veterani želijo bogatejše življenje v svobodi, enakost in dostojanstvo….«.

Vse štiri slovenske organizacije vojnih veteranov delijo enake vrednote in se zavzemajo za mir, za vzgajanje patriotizma, za demokratično družbo, socialno državo, za ohranjanje tradicij boja za nacionalno suverenost, za solidarnost in zato tudi s takšnimi manifestacijami, kot je pohod za mir, poskušajo opozoriti na aktualne probleme sodobnega sveta in naše domovine.

Pohod za mir bodo slovenske organizacije veteranov organizirale tudi v prihodnje. Želimo, da bi se letošnjega pohoda udeleževalo vse več državljanov, predvsem pa šolske mladine, da bi postal del slovenske zavesti o miru, demokraciji, pravni in socialni državi.

Predsednik Pahor je Narodni galeriji vročil zlati red za zasluge

Ljubljana, 19. 9.2018 - Predsednik republike Borut Pahor je Narodni galeriji ob njeni 100-letnici na slavnostni akademiji podelil zlati red za zasluge, za izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete. Sprejela ga je Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije.

Kot je zapisano v utemeljitvi, Narodna galerija tudi sto let kasneje izpolnjuje poslanstvo njenih ustanoviteljev, z zadnjo prenovo pod vodstvom sedanje direktorice Barbare Jaki je po njihovem prepričanju postala večja, lepša in bogatejša, kot je bila kdaj koli in je slovenski ponos.

Direktorica galerije je v zahvalnem nagovoru izrazila prepričanje, da galerija prispeva k boljšemu položaju kulture v slovenski družbi ter, da je ena od pomembnih osi za oblikovanje državnega ponosa in nacionalne samozavesti. Obenem širi zavedanje, da ključni temelj slovenske kulture ob jeziku in prostoru je in ostaja likovna umetnost.

Znani so nominiranci za 26. Rožančevo nagrado #video

Ljubljana, 11. 9. 2018 - Za 26. nagrado Marjana Rožanca za najboljšo knjigo esejev so nominirani Andrej Capuder za knjigo Zamrznjene besede, Jasmin B. Frelih za delo Bleda svoboda, Peter Kovačič Peršin za Stopinje v pesku zgodovine in Urša Zabukovec za knjigo Vseživo. Nagrajenca bodo razglasili 21. septembra v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Žirija, ki so jo sestavljali predsednica Ifigenija Simonović in člani Marko Golja, Mateja Komel Snoj in Tomo Virk je tokrat obravnavala 31 knjig esejev. 

Ifigenija Simonović je na tiskovni konferenci predstavila še dogodke, ki se bodo poleg podelitve nagrade v Cankarjevem domu zvrstili v sklopu Rožančevega septembra. Tako bodo 18. septembra popoldne položili venec na spominsko ploščo Marjanu Rožancu v Volčjem gradu, temu bo sledil pogovor Mance Košir z avtorji nominiranih knjig v Knjižnici Komen, 22. septembra pa bodo nagrado slovesno podelili na Trubarjevi domačiji na Rašici.



Ko je predsednica žirije Ifigenija Simonović predstavljala nominirane knjige je Capudrove eseje označila kot filozofske. V utemeljitvi pa piše, da je Capuder v zbirko Zamrznjene besede (Mohorjeva založba Celovec) uvrstil besedila, ki se sučejo okrog vprašanj: o čem sem premišljeval vse življenje, kaj sem bral, kaj sem razumel, na kaj ne najdem odgovora, na kaj sem želel opozoriti svoje študente, čemu sem sledil na svoji poti ipd. Piše še, da je Capuder eruptiven erudit - neutrudno radoveden in navdušen nad skrivnostjo človeške duše in nas vabi v globine slehernega trenutka življenja.

Frelihova knjiga Bleda svoboda (Cankarjeva založba) po besedah Ifigenije Simonović bralcu odpira svet mladih, svobodne generacije, ki pa jo dogodki v svetu potiskajo v stiske - literarne, ekonomske, socialne. V današnjem času po njenih besedah ta svobodna generacija tudi ne more imeti občutka varnosti, ki pa je temelj za občutek svobodnosti. Kot je povedal avtor, knjiga združuje njegova razmišljanja iz zadnjih desetih let. 

Zbirka Kovačiča Peršina Stopinje v pesku (Distribucija Buča in društvo Knjižna zadruga) je, kot piše v utemeljitvi, sestavljena iz štirih esejističnih sklopov o temah somračja, poraza, tragedije in streznitve, ki jih lahko razumemo kot razčlembo novejše slovenske zgodovine.

Po besedah predsednice žirije avtor razmišlja o tem, kako doseči spravo, tako narod kot posameznik. Do sprave namreč ni mogoče priti v začaranem krogu občutka, da jo lahko dosežemo le z orožjem, ampak moramo obrniti to vrtenje sveta proti želji po miru in šele takrat bo sprava dosegljiva. 

Kovačič Peršin pa je izpostavil, da že naslov zbirke pove dovolj: Potovanje človeštva skozi čas je nekakšno puščanje stopinj v pesku zgodovine, ki jih zakriva minevanje. In če bi izhajali iz te zavesti, bi vsakdo in človeštvo kot celota, predvsem pa naša zahodna civilizacija, na svoje življenje in zgodovino gledali z rahlo distanco in skromnostjo, je dodal.

Urša Zabukovec je svoje eseje napisala v Španiji, kjer živi. Pisani so z oddaljenosti in zato po besedah Ifigenije Simonović bolj objektivno prikazujejo našo vsakdanjost. V utemeljitvi piše, da esejistična zbirka Vse živo (KUD Logos) združuje 21 esejev, ki so razporejeni tako, da zarišejo zgodbo avtoričinega življenja v času pisanja.

Avtorica je po prepričanju žirije izrazito angažirana intelektualka, vendar se ne zateka h kritiki in tožbi, še manj k nostalgiji, saj pripada generaciji, ki ni obremenjena z ideološkimi predsodki in podedovanim spominom na slovensko polpreteklo zgodovino.