12 julij 2020

Falling angels, baletni triptih

Festival Ljubljana predstavlja Baletni triptih sodobnih koreografij, Falling Angels, ki ga bodo na letošnjem festivalu na odru Kongresnega trga 13. julija izvedli plesalci Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Gre za izjemno baletno predstavo, katere koreografi kraljujejo na samem svetovnem vrhu tega žanra.





Vse tri koreografije – Left Right Left Right Alexandra Ekmana, Handman Edwarda Cluga in Falling Angels Jiřija Kyliána – so v zvrsti sodobnega baleta, nastale pa so za Nizozemsko plesno gledališče (NDT). Plesalci so izpostavljeni velikemu izzivu med izvedbo koreografskega načrta vseh treh koreografov, medsebojno sinhrono sodelovanje pa znotraj tega dosega izjemen rezultat – delujejo igrivo, vendar je mehanizem, ki jih poganja, dovršen in vojaško natančen.

Left Right Left Right Švedski koreograf Alexander Ekman je nedvomno eden najzanimivejših koreografov našega časa, ki se z globoko meditativnim izpraševanjem posveča predvsem razreševanju bivanjskih simptomov današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor, z naglimi plesno-dramaturškimi preobrati, s številnimi elementi presenečenja in s premišljenimi izpeljavami ustvarja koreografije, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti, najde navdih ali celo poišče ključ do rešitve navidezno nerešljivega problema. Lahko bi rekli, da je Ekmanova koreografija nekakšna študija človeškega gibanja, ki se zgodi na dokaj nekonvencionalen način – z uporabo 16 tekalnih trakov, s preprostimi, a zato nič manj prepričljivimi odrskimi učinki in z menjavanjem sodobnih zvočnih pejsažev.




Handman
Edward Clug je o svoji koreografiji Handman zapisal: »Handman je delo, ki gledalca popelje na brezskrbno potovanje, v okviru katerega se zgodijo kratka srečanja med moškim in žensko, žensko in žensko, žensko in moškim, moškim in moškim ter med moškim in Handmanom (roka-možem). Naslov se navezuje na posebni trenutek v koreografiji, ki ostane morda spregledan.
Medtem ko se premikamo, se koreografske sekvence razpletajo pred našimi očmi in se zaključujejo v plesnih situacijah, ki sta jih močno navdihnila kompozicija Milka Lazarja in pristna izkušnja, ki smo je bili deležni pri skupnem ustvarjanju koreografije s plesalci.« Umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug, slovenski plesalec in umetnik romunskih korenin, postaja eden najbolj zaželenih sodobnih koreografov na prestižnih baletnih odrih Evrope in sodi med sam vrh največjih koreografov in baletnikov po svetu. Tudi njegove mariborske predstave – od Tanga do Peera Gynta, od Radio&Juliet do Posvetitve pomladi – so gostovale in še gostujejo po vsem svetu. Edward Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, leta 2008 pa Glazerjevo listino.

Falling Angels
Medtem ko Jiři Kylián običajno izhaja iz glasbe kot primarnega vira svojih plesnih kreacij – kar pomeni, da ustvarja neko koreografijo na že obstoječo glasbeno strukturo – se je v primeru Reichove kompozicije Drumming (Bobnanje) čutil izzvanega, da tokrat dodeli neokrnjeno prioriteto plesu.



Čeprav ustvarja glasba Steva Reicha zelo strogo strukturo, daje obenem veliko mero svobode za koreografsko in čustveno interpretacijo. V koreografskem smislu gre za študijo dveh najizrazitejših lastnosti, ki zaznamujeta vsako umetniško delo: to sta disciplina in svoboda. Falling Angels je delo, posvečeno izvajalkam in umetnosti uprizarjanja oziroma nastopanja s pripadajočo eleganco, s tesnobo, s kompleksi manjvrednosti in s humorjem. Je simbol konflikta med pripadnostjo in neodvisnostjo, je dilema, ki nas spremlja vse od zibelke pa do groba, kot je svoje delo opisal Kylián.

Foto: SNG Maribor

09 julij 2020

Claudelova Talka na odru Ljubljana Festivala

Festival Ljubljana predstavlja Bergerjevo post-dramsko filozofsko uprizoritev Talke, ki je nastala po besedilu francoskega dramatika in pesnika Paula Claudela in tolmačenju francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana, v izvedbi Anton Podbevšek Teatra. Na sporedu 68. Ljubljana Festivala bo 10. julija ob 21. uri v Preddverju Križank.


Režiser Matjaž Berger je o predstavi zapisal: »V tej zelo posebni claudelovski pokrajini prevladuje njegov taktilni mojstrski slog – dolg, bogat in neriman verz. Claudelova Talka je torej drama o paradoksu izsiljene izbire, v katerem se mora Sygne de Coûfontaine, osrednji lik, na ozadju brutalnosti dogodkov iz francoske revolucije odreči temu, kar predstavlja njeno bit samo, tja do »najintimnejših korenin« {Lacan}.«



Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Kot zaprisežen katolik je v ljubezni iskal stično točko oziroma razhode med telesnim in božanskim. Bil je diplomat, desničarsko usmerjen in zato včasih nepriljubljen. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, eden najbolj kontroverznih po Freudu, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.



Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje Claudelovo dramsko besedilo Talke in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, vprašanje terorja je v zgodbi, ki pritiče žanru melodrame, implicirano z ideološkimi nosilci – državo, Cerkvijo, razrednim bojem, ljubeznijo, ekonomijo.

Foto: Anton Podbevšek Teater

08 julij 2020

V Ruski dači uspešna premiera AfterChef večerje

Pred nekaj dnevi je v Ruski dači v Zgornjih Gameljnah potekala večerja štirih tekmovalk letošnjega resničnostnega šova MasterChef, ki so se združile pod znamko AfterChef in je bila pravi gurmanski vrtiljak doživetij. Tanja Pirc, Kristina Jakopič, Kaja Balentič in Ana Potočnik so navdušile omizje gostov, ki so se z velikimi pričakovanji podali v njihovo prvo tovrstno kulinarično avanturo. In navdušenje je bilo vsesplošno.

Z leve: Kristina Jakopič, Kaja Balentič, Ana Potočnik, Tanja Pirc.


Večer je bil kulinarično imenitno zaokrožen. Od dobrodošlice iz kuhinje – doma spečenega kruha s soljo in oljčnim oljem, do predjedi na žlico, ki je napovedovala okuse celotne večerje. Potem je sledil ognjemet kreativnosti bodočih mojstric, Tanjina nežna kremna zelenjavna juha s poširanim jajcem, ki jo pripravlja po maminem receptu; Kristinina zelena rižota z mariniranimi škampi; Kajin jagenjček s črno polento, gobovo peno, baziliko in vrtnicami ter Anin pregrešno dober limonin tart. Doživetje za brbončice in pravo razvajanje za gurmane. 

Čudovit Anin limonin tart.





Kajin jagenjček s črno polento gobovo peno in baziliko.





Kristinina rižota z mariniranim škampom.





Tanjina zelenjavna kremna juha s poširanim jajcem.

Tudi Ruska dača je imenitno preživela kulinarično premiero in se še enkrat izkazala za vilo tisočerih zgodb. 

Foto: Ruska dača

06 julij 2020

Mojmir Sepe – koncert za 90. rojstni dan

S koncertom, ki bo 8. julija se ob visokem jubileju enega osrednjih skladateljev slovenske popevke Mojmirja Sepeta Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija s koncertom ob maestrovem 90. rojstnem dnevu klanjata Sepetovemu obsežnemu simfoničnemu in ritmo-simfoničnemu repertoarju, njegovi filmski glasbi in nekaj vsem znanim popevkam.
Mojmir Sepe praznuje 90 let. Foto: Stane Sršen

Gostji večera bosta pevki Nina Strnad in Eva Hren, dirigent Patrik Greblo, Klemen Golner, klavir Tomaž Gajšt, krilni rog. Voditeljica bo Miša Molk. Televizijski koncert si boste lahko ogledate v soboto, 11. 7. 2020, ob 20.30 na TV SLO 1. Še pred koncertom - ob 20. uri na TV SLO 1  pa bo pogovor Bernarde Žarn z mojstrom Sepetom.

Televizijski koncert ob slavnostnem jubileju Mojmirja Sepeta bo na sporedu v soboto, 11. julija 2020, ob 20.30 na TV SLO 1. Foto: Katja Kodba


Mojmir Sepe (vzdevek Mojzes), ki se je rodil 11. julija 1930 v Črni na Koroškem se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepimi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo. Ganljive so pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je Mojmir Sepe tesno sodeloval.

Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija bosta na Kongresnem trgu nastopila pod taktirko Patrika Grebla. Foto: Katja Kodba


Po študiju trobente je med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki. Mojmirja Sepeta lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske popevke in šansona.

Program jubilejnega koncerta na Kongresnem trgu v Ljubljani

Eva Hren. Foto: Janez Marolt
1. Frnikule za Franeta2. Začnimo z bluesom
3. Pogled z gradu
4. Med iskrenimi ljudmi
5. Rdeča žoga
6. Utrinek
7. Janžev vrh
8. Nekoga moraš imeti rad
9. Brez besed
10. S teboj
11. Nekoč bo
12. Medved bojan
13. Uspavanka za Lano
14. Poletna noč
15. Ko gre tvoja pot od tod
16. Črni klavir
17. Ljubljanske razglednice
18. Vzameš me v roke
19. Jesenska
20. Tiho melje mlin spomina
21. Zemlja pleše