Katera bo najboljša tovarna v Sloveniji, tovarna leta 2020?

Ljubljana, 2020 - Slovenija bo 15. oktobra dobila najboljše proizvodno podjetje, ki ga bodo izbrali strokovnjaki na podlagi strogih kriterijev. Na sklepnem dogodku se bo namreč takrat končal večmesečni izbor Tovarna leta 2020, ki ga organizirata portal Tovarna leta in strokovni partner KPMG poslovno svetovanje. Sklepna prireditev bo potekala v ljubljanskem hotelu Austria Trend, gostila pa ga bo družba Ljubljanske mlekarne, lanskoletna prejemnica nagrade Tovarna leta. Letošnji izbor bo sicer tretji, na prvem pa je zmagala Krka, Novo mesto.

Med 5 podjetji v ožjem izboru so izbrani 3 finalisti

Finalisti izbora Tovarna leta 2020 so (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH Hišni aparati Nazarje, proizvajalec žarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella SaturnusSlovenija ter proizvajalec arhitekturnih svetil Intra lighting.

Poleg uspešnosti poslovanja so finalisti med petimi podjetji, uvrščenimi v ožji izbor za nagrado tovarna leta 2020, najbolj izstopali po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje in skrbi za zaposlene.

»Pri finalistih bi omenili predvsem učinkovite naložbe v nove tehnologije, čedalje več izdelkov za končne uporabnike s področja IoT (internet stvari), naložbe, ki vključujejo razvoj in učinkovito uporabo analiz podatkov ter uporabo digitalnega dvojčka pri uvajanju novih proizvodnih linij, kar pripomore k boljši kakovosti ter varnosti zaposlenih in kupcev,« so pojasnili v KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner izbora Tovarna leta.

Podjetja so se za sodelovanje pri izboru Tovarna leta prijavila z izpolnjenim vprašalnikom, v katerem so opisala ključne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetja, tehnološko naprednost proizvodnje, skrb za trajnostni razvoj (okolje) in skrb za zaposlene. V nadaljevanju je KPMG v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in ovrednotenih odgovorov določil ožji izbor podjetij in jih obiskal. Obisk je obsegal ogled proizvodnje in pogovore z glavnimi predstavniki podjetja. Na podlagi ugotovitev s terena so bila podjetja dodatno ocenjena, pri tem pa je bil poudarek na uporabi novejših, zmogljivejših in boljših tehnologij in procesov ter na rezultatih, ki jih ti prinašajo podjetju.

Zmagovalca bo izbrala strokovna komisija

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo strokovna komisija izbrala pred udeleženci dogodka Tovarna leta 2020 v Austria Trend hotelu v Ljubljani. Finalistom izbora bo po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov.

Odgovorno nalogo bodo imeli Anton Papež, ki je predsednik strokovne komisije, sicer pa upokojenec in dolgoletni predsednik uprave Interenerga, mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana in Valerija Širovnik, direktorica ljubljanskega obrata Ljubljanskih mlekarn, kot predstavnica tovarne leta 2019.

Finalisti izbora Tovarna leta 2020 bodo v svojih predstavitvah povzeli, kako jim z optimizacijo proizvodnih procesov, posodobitvami tehnološke opreme, avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo, s skrbjo za zaposlene in okolje – tudi z večjo energetsko učinkovitostjo proizvodnje – in drugimi pristopi uspeva zmagovati na svetovnih trgih, premagovati tekmece, pridobivati nove kupce, povečevati uspešnost poslovanja podjetja …

Tudi letos priznanje uredništva Tovarne leta

Poleg prestižne lovorike tovarna leta 2020 bomo na sklepnem dogodku izbora najboljšega proizvodnega podjetja tudi letos podelili posebno priznanje uredništva Tovarne leta. In s tem izkazali pozornost dobrim praksam v njihovi proizvodnji, pa tudi ekipi strokovnjakov, ki so za proizvodnjo odgovorni. Lani je priznanje uredništva prejel proizvajalec avtomobilskih sedežev Adient Novo mesto, in sicer za organiziranost proizvodnje in obvladovanje oskrbovalne verige po sistemu »just in time«.

Dogodek bo zbral vodilne menedžerje iz industrijskih podjetij

Dogodka, 15. oktobra 2019 v Austria Trend hotelu v Ljubljani, se bodo udeležili vodje proizvodnje in direktorji, proizvodni strokovnjaki v slovenskih podjetjih in njihovi dobavitelji, kar pomeni prvovrstno priložnost za izmenjavo izkušenj in iskanje novih partnerjev. Udeleženci si bodo obenem imeli možnost virtualno ogledati proizvodnjo Ljubljanskih mlekarn, tovarne leta2019.

Dogodek bo organiziran v skladu z zahtevami in smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

 
O PROJEKTU TOVARNA LETA

S projektom Tovarna leta se predstavljajo dobre prakse slovenskih industrijskih podjetij na področju digitalizacije proizvodnje in poslovanja, tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje, energetske učinkovitosti in skrbi za varstvo okolja ter skrbi za zaposlene. Projekt povezuje in združuje vodilne ljudi v proizvodnji in njihove dobavitelje ter zaposlenim v slovenskih proizvodnih podjetjih daje priznanje za prispevek pri napredku in blaginji Slovenije. Stičišče skupnosti so spletna stran finance.tovarna.si, dvotedenske e-novice o proizvodnih praksah, družbena omrežja in osrednji letni dogodek – finalni izbor tovarne leta, najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji. Vsemu temu pa se bo 20. oktobra 2020 pridružil še prvi tematski dogodek Dobre prakse pametnih tovarn.

Več na tovarna-leta.si. 

Zakaj je za nas dobro, da se učimo celo življenje?

Vseživljenjsko učenje je nujno, saj se načini dela in s tem povezanega življenja zelo hitro spreminjajo. Prav v času pandemije smo bili čez noč prisiljeni delovati in razmišljati drugače. Nekatera podjetja imajo zaradi COVID-19 velike težave, druga so jo odnesla brez večjih pretresov. Prav vsi delodajalci se strinjajo, da morajo prav zaradi nujnosti hitrega reagiranja, zaposleni višati veščine, večati znanje, kompetence, predvsem s področja delovanja v nepredvidenih situacijah, opravljanja nepredvidenih nalog, samostojnosti, samoiniciativnosti in hitrega prilagajanja, četudi nas je nove situacije, v kateri smo se znašli, strah.

Vabimo vas k branju razmišljanja o pomenu vseživljenjskega učenja in razvijanja kompetenc zaposlenih psihologinje, kadrovice in ustanoviteljice zavoda Zaposli se Nives Fortunat Šircelj.

Ali so izjeme pri učinkovitosti zaposlenih?

Delodajalci  pričakujejo ustrezno razvite kompetence od vseh zaposlenih, ne glede na delovno mesto in delovne zadolžitve, starost ter število let do upokojitve. Podaljšuje sem nam življenjska doba, posledično tudi delovna doba, saj pokojninska in zdravstvena blagajna ne zmoreta kriti stroška, v kolikor se delovna doba ne bi prilagajala življenjski.

In ker bomo delali dlje, ima današnja starejša generacija zaradi drugačnega načina dela, ki ga je opravljala do sedaj, še večji izziv: kako doseči enako samostojnost pri delu, kot jo ima mlajša generacija zaposlenih?

Starejši so živeli v času, ko samostojno delo ni bilo tako zaželeno, kot je danes. Dober je bil tisti delavec, ki je bil priden. Tisti, ki je ubogal in delal po navodilih. Danes ni več tako. Danes se od zaposlenih pričakuje, da bodo večji strokovnjaki od svojih vodij in da bodo delovni proces vodili samostojno.

Za tak način dela potrebujemo visoko samozavestne ljudi. Samo zaposleni z visoko samozavestjo si upajo delati na novih delovnih mestih, na drugačen način in delovni proces razvijati samoiniciativno.

Za kvalitetno opravljanje dela je potrebno krepiti tako splošne kot specifične kompetence.

Strokovna, specifična znanja so zelo pomembna. Nekdo je lahko zelo dober na nekempodročju,  a če tega znanja ne zna prodati, oziroma ga ne zna pokazati, mu prav nič ne koristi.  Zato kot kadrovica, psihologinja in vodja navijam za razvoj splošnih kompetenc – mehkih veščin, ki nam pomagajo pri uveljavljanju volje, odločanju, kot tudi pri tem, da si priznamo, da delamo napake in se iz njih učimo.

Nizka samozavest je nekoliko povezana z izobrazbo, še bolj pa z vzgojo staršev in sistemom, v katerem smo živeli, ko smo odraščali. Še kako pomembno je, da to samozavest višamo, saj bomo šele nato lahko pokazali, kaj vse znamo in zmoremo. Lažje si bomo izpogajali, kar nam pripada, bolje se bomo razumeli s sodelavci. V podjetjih ne potrebujejo »kimavčkov«, temveč ljudi, ki predlagajo in odločajo, ne glede na njihovo starost. 

In prav tukaj so razpisi za višanje temeljnih in poklicnih kompetenc zelo pomembni.
  
Ker strošek samega usposabljanja krijeta Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, to za udeležence pomeni, da je usposabljanje brezplačno. Pozitivni učinki so vidni tako pri samih udeležencih kot tudi v višjih poslovnih rezultatih podjetja, ter seveda tudi pri razvoju regije in same Slovenije.

Z veseljem sem se odzvala Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in se kot izvajalka usposabljanj priključila projektu KORAK - Kompetence za razvoj kariere 2018-2022. 

Katerim zaposlenim primanjkuje znanj ali motivacije za samostojno opravljanje delovnih zadolžitev?

Samostojnosti in samoiniciativnosti pri opravljanju dela primanjkuje zaposlenim, ki so starejši od 45 let in so manj izobraženi ter tistim, ki delajo na manj zahtevnih delovnih mestih. Projekt KORAK – Kompetence za razvoj kariere je namenjen prav tem skupinam.

Rezultati so zelo spodbudni. Zgodilo se mi je, da je kdo izmed udeležencev na začetku delavnic dejal: »Veste, so me moji v podjetju kar malo prisilili, da hodim na te delavnice.« Še prav vsak pa je na koncu ugotovil, da mu nova znanja pomagajo tako v službi kot doma. In ko so zvišali splošne kompetence, so lažje in hitreje višali še specifične veščine in znanja.

Znanje namreč zelo hitro zastari. Kar velja danes, morda že jutri ne bo veljajo več.

Da smo bili prisiljeni delati drugače ali celo drugo delo, smo priče prav v obdobju zadnjih mesecev. Takšne situacije, pa ne samo zaradi pandemije, se nam bodo še pojavljale. Sodelovanje prekine Dosedanji kupec prekine sodelovanje, trg se sesuje, pojavi se nova konkurenca, zato je nujno nenehno prilagajanje. Ker pa ljudje hitro občutimo strah pred nečim novim, se bojimo tudi vključevanja v različne vrste izobraževanj.   

Katere veščine, znanja bodo  delodajalci iskali po obdobju korona virusa:

Znati delovati v nepredvidenih situacijah;
Znati izvajati nepredvidene naloge;
Zmožnost  hitrega prilagajanja;
Zmožnost delati kjerkoli  in kadarkoli, saj bo dela od doma več;
Znati analizirati podatke in informacije;
Uporaba kognitivnih, digitalnih, računalniških znanj, poznavanje tehnologij prihodnosti, upravljanje strojev, orodij;
Vodenje različnih generacij, sektorjev, sodelavcev različnih narodnosti;
Poleg delovnih izkušenj  so zelo pomembne tudi človeške lastnosti  (intuicija, prilagodljivost, upati si tvegati, delati v timu, kreativne in inovativne sposobnosti);
Opravilna spretnost, vzdržljivost;
Spretnost vodenja/razdeljevanja nalog;
Spretnost sprejemanja različnih vlog v okolju;
Ustvarjalnost, okretnost in prilagodljivost so pričakovanja vseh uspešnih delodajalcev.

Kateri so temelji  učinkovitega komuniciranja s samim seboj in drugimi?

Kako dvigniti samozavest, kako delovati v nepredvidenih situacijah, kako komunicirati z zahtevnimi strankami, kako optimizirati delo in delovni proces, kako voditi, kako zmanjševati stres, pomen fizične aktivnosti na produktivnost dela, tehnike pogajanj, vpliv osebnostnih lastnosti na opravljanje delovnih zadolžitev, prenašanje znanj na druge sodelavce, podjetniške kompetence, neverbalno komuniciranje in kako nam to pomaga pri doseganju uspehov, spoznavanje različnih generacij in značilnosti njihovega delovanja, kako sporočati kritiko,  kako postavljati prioritete dela … 

Ko osvojimo ta znanja, so na vrsti tudi strokovna, specifična znanja, ki so različna od dejavnosti do dejavnosti. Kar nekaj od teh pa je nujnih ne glede na panogo podjetja, v katerem je delavec zaposlen.

Tukaj mislim predvsem na računalniško znanje, nasploh digitalne kompetence, tudi na to, kako upravljati stroje in orodja, pa seveda znanje tujih jezikov itd.

Svetovno uspešna podjetja povedo, katere so kompetence 21. stoletja
  
In to v vrstnem redu, kot so zapisana. Te veščine lahko osvojijo vsi naši zaposleni, saj niso odvisne od formalne izobrazbe. Ker je projekt KORAK namenjen starejšim in manj izobraženim, je še toliko bolj pomembno, da imajo možnost pridobivanja novih znanj. To bo pomagalo njim samim, podjetju in organizaciji, kjer so zaposleni, ter višanju konkurenčne prednosti Slovenije.

1)     Cognitive flexibility/pogajalske veščine

2)     Service orientation/servisna orientiranost

3)     Judgement & decision making/presojanje in odločanje

4)     Emotional intelligence/čustvena inteligenca

5)     Co-ordinating with others/usklajevanje z drugimi

6)     People management/upravljanje ljudi

7)     Creativity/ustvarjalnost

8)     Critical thinking/kritično razmišljanje

9)     Complex problem solving/kompleksno reševanje problemov

Vir: Deloitte University press

V kolikor želimo višati konkurenčno prednost Slovenije in kar najhitreje izstopiti iz sedanjega obdobja, saj rezultati kažejo, da  imajo podjetja velike težave, so taka sofinanciranja nujna. Še posebej to velja za tiste, ki pri svojem delu še niso tako samostojni, kot bi bilo zaželeno. Zato upamo, da bo bilo tudi v tretji finančni perspektivi, to je v obdobju od 2021 do 2027, na voljo dovolj sredstev prav za višanje znanj tistih, ki jih še nimajo dovolj razvitih.

Avtor: Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., ZavodZAPOSLI SE

Naredite »Iz starega novo«

Nagradni natečaj recikliranja starih oblačil se je pričel. Trajal bo do 10. decembra 2020

Ljubljana, oktober 2020 - V Maryna`s Quilt Studio & More vas v sodelovanju z vrhunsko znamko švicarskih šivalnih strojev Bernina vabijo k nagradnemu natečaju »Iz starega novo«. Nagradni natečaj bo trajal do četrtka, 10. decembra. 2020. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v četrtek, 17. decembra 2020.

V obeh podjetjih, Maryna`s Studio in Bernina, sledijo smernicam trajnostnega ravnanja in skrbijo za naš planet, zato želijo z natečajem spodbuditi čim več sodelujočih in tudi privržencev recikliranja, da ponovna uporaba postane zanje nekaj vsakdanjega. Na ta način bo skrb za naš planet učinkovitejša, hkrati pa imajo ustvarjalci povsem prosto pot pri svoji kreativnosti in domišljiji oblikovanja.

Ljudje doma hranijo oblačila, ki jih niso oblekli že vrsto let. Medtem jih je povozil čas, trendi so se spremenili, material pa je lahko še vedno nepoškodovan, uporaben in lepih barv. Nekateri so na oblačilo čustveno vezani, jim je drag spomin in pri srcu, zato bi ga z veseljem nosili. Le predelati bi ga bilo potrebno, ga oživiti in ponovno vrniti v uporabo.

Zato brez oklevanja in kar pogumno v akcijo. Organizatorji bodo udeležencem pomagali na poti med zvezde, lahko bodo zasijali kot zarja ali postali ženska – vzornica. Pri ocenjevanju kreacij bo komisija iskala ustvarjalnost, izvirnost, pa tudi natančnost, brezhibnost izvedbe ter sodobne modne trende. 

Najboljše čakajo nagrade izjemno vabljivih vrednosti in uporabnosti:

 🏆 1. mesto: Vrhunski šivalni stroj bernette Sew&Go 8.

 🏆 2. mesto: Nabor sukancev Madeira Rayon, 18 barv v navitkih po 1000 m.

 🏆 3. mesto: Nabor sukancev Madeira Glamour, 18 barv v navitkih po 200 m.

 V komisiji so Maryna Bilash Puljić, lastnica studia Maryna`s Quilt Studio & more, Elizabeta Zubčić, inženirka oblikovanja oblačil, stilistka in kostumografka, Karmen Marinko, poklicna šivilja in Marta Krpič, urednica revije Ženska/Naša žena.

Pravila natečaja so dostopna na https://www.marynastudio.com/n99/naredite-iz-starega-novo

Promocijski videi za spodbudo so na ogled  https://www.youtube.com/watch?v=qXe8ZNoy1iM

in https://www.youtube.com/watch?v=Uh9tqCtUv34

Maryna Quilt Studio & More in Bernina si želijo si čim večje udeležbe, udeležencem in udeleženkam pa veliko kreativnega navdiha in ustvarjalnega užitka!

Še več informacij pa lahko dobite na www.marynastudio.com ali če jim pišete na info@marynastudio.com

Predstavitev monografije o dolgotrajni oskrbi Jožeta Ramovša s soavtorji

Ljubljana, 6.10.2020 – Na Trstenjakovem inštitutu v Ljubljani so predstavili monografijo Integrirana dolgotrajna oskrba Jožeta Ramovša iz Trstenjakovega inštituta s soavtorji Vesno Vodišek Razboršek, Francem Imperl, Marto Grčar in Ivanko Bižal. Pričujoči knjigi bi lahko rekli kar učbenik za uvajanje sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.

Jože Ramovš je povedal, da je bil povod zanjo podiplomski študij integrirane zdravstvene in socialne oskrbe. Sodobna znanja in dobre prakse o dolgotrajni oskrbi pa potrebujejo poklicni oskrbovalci vseh strok, ki delajo v domovih za stare ljudi in drugih oskrbovalnih programih, družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki opravljajo največji del tega dela. "Da bomo prišli iz opešane tradicionalne oskrbe v sodobni sistem pa ta znanja nujno potrebujejo politiki in uprava na državni in občinski ravni ter novinarji, izobraževalci in kulturniki, ki javnost informirajo, ozaveščajo in usposabljajo," je poudaril Jože Ramovš. 

Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o tem, da mora biti sodoben sistem dolgotrajne oskrbe integriran, kar pomeni sistem, ki je povezan v vsestransko celoto. Jože Ramovš, ki je tudi predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob zdajšnjem naraščanju potreb po oskrbi in v sodobnih razmerah življenja v družini in družbi po njegovi oceni to edina razvojna perspektiva. "Tradicionalni pristop, ko je za starostnika skrbela številčna družina, in industrijski pristop, ki so ga sestavljali nepovezani deli domače in formalne oskrbe in nepovezane storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe, ne odgovarjata več sodobnim potrebam," je poudaril. 

VIDEO - Jože Ramovš o popravkih predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.

 

Ramovš pravi, da se sedanji predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi približuje evropskim razvojnim trendom potrebni pa bodo nekateri popravki na področju finansiranja investicij, obvezno je potrebno v zakon vnesti psihosocialno pomoč, uvesti krajevnega koordinatorja in oskrbovalno prostovoljstvo z nagrajevanjem. 

Na konferenci je bilo povedano, da letos 6. oktobra prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Trstenjakov inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je na ta pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo. 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše