21 maj 2021

Veleposlanik Irske Myles Geiran in blejski župan Janez Fajfar zasadila gorski javor kot darilo čebelam

Bled, 21. 5. 2021 -  V Zdraviliškem parku na Bledu raste novo drevo, gorski javor, ki je na Bled prinesel novo zeleno zgodbo. V tednu biodiverzitete in ob svetovnem dnevu čebel sta ga posadila veleposlanik Irske, njegova ekscelenca Myles Geiran in blejski župan Janez Fajfar.

»To drevo ima veliko pomenov. Je nekaj, kar lahko občudujemo, je nekaj praktičnega, hkrati pa je simbol prijateljstva med Irsko in Slovenijo ter Bledom. V svojem praktičnem smislu drevo prispeva k ekosistemu, prehranski varnosti, nudi okolje za čebele, od čebel pa dobimo med. Je simbol prijateljstva. Pomembno je tudi, da je prav ta teden teden biodiverzitete, obeležili pa smo tudi svetovni dan čebel«, je dejal veleposlanik.

Čebelarska zveza Slovenije je ob svetovnem dnevu čebel, ki ja nastal na pobudo Slovenije, zapisala:

»Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, priča zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Od pobude, ki jo je predlagala Čebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politična javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupščini OZN v New Yorku 20. decembra 2017, so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega čebelarskega učitelja Antona Janše, 20. maja praznujemo svetovni dan čebel že četrto leto. Sporočilo tega dne je jasno: Naredimo več za čebele in druge opraševalce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v blaginjo nam in našim zanamcem!«

Predsednik Čebelarskega društva Bled Gorje Lovro Legat je dejal, da so posadili medovito drevo, kar je bil velik dogodek tudi v duhu svetovnega dneva čebel. Drevo bo rastlo poleg čebelnjaka, tako da bodo čebele imele hrano zelo blizu. Gorski javor medi tako kot smreka, ima posebne uši, ki izločajo medovito tekočino, ki jo potem čebele nabirajo. »Letos je za čebele zares slabo leto, sami moramo vzdrževati svoje čebele, njihov stalež, če ga bomo nehali, bodo pomrle od lakote. Vzdržujemo ga z dodatnim sladkorjem, sam se porabil že okoli 200 kg sladkorja za krmljenje in pogače. S tem samo vzdržujemo čebelji zarod, da ne usahne. Nujno potrebujemo lepše vreme, ko bo začela cveteti lipa, pa upamo, da tudi gozd, čebele morajo to cvetenje namreč dočakati v primerni kondiciji. Poudariti moram, da tega nismo nikoli počeli tako pozno pomladi, najdlje do 20. aprila, ne pa konec maja«, z zaskrbljenostjo pravi Lovro Legat. 


Dr. Jan Bizjak, ki je s svojo strokovno ekipo iz Infrastrukture Bled pripravil zemljo in prostor za drevo je pojasnil, da so posadili avtohtono slovensko drevo, gorski javor. »Drevo je avtohtono, najdemo ga po slovenskih gozdovih, medi, jeseni pa se tudi zelo lepo obarva. Tudi to je nenazadnje pomembno, saj bo drevo raslo v Zdraviliškem parku. Sadika je že kar velika, saj je bilo drevo šolano, to pomeni, da je bilo vzgojeno v drevesnici, kjer je preživelo kar nekaj let, njegova življenjska doba pa je sto let ali več.«

Čebelar Blaž Ambrožič pravi, da namesto da bi v letošnjem letu svoje panje in dejavnost razširil, da bi nastajale nove satnice, teh ni, sam pa je do sedaj porabil že 300 kg sladkorja. Brez hrane bi čebele pomrle takoj. In kaj letošnje razmere pomenijo za prihodnja leta? »Narava se bo pobrala, to ni dvoma. Pri čebelah je le problem, da če bi jih sedaj prepustil samim sebi, jih ne bi ostalo niti za preživetje vrste.«  Če je leto vremensko normalno, imajo čebele v naših krajih več kot dovolj hrane. »Zgodi se, da čebelarji iz drugih krajev čebele pripeljejo k nam na pašo. Pet let nazaj so bile na primer razmere idealne, ko je medila smreka, tako da so tudi čebelarji iz drugih krajev pripeljali čebele k nam na pašo«, še dodaja v upanju, da bo letos smreka ponovno zacvetela.  

Župan Janez Fajfar je bil vesel dogodka, veleposlaniku se je zahvalil za to prijetno in koristno gesto, čebelarjem pa zaželel vso srečo in predvsem lepše vreme. Zdraviliški park na Bledu je tudi sicer zelo prijazen do čebel, saj so v parku skupaj s postavitvijo učnega čebelnjaka zasadili tudi medovite rastline, tako da imajo čebele pašo zelo blizu.

Kranjska sivka je avtohtona slovenska pasma čebel. Ste vedeli, da lahko ob obisku Bleda obiščete tudi učni čebelnjak  Za kranjsko sivko je značilna skromna poraba hrane po zimi, pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije, pa kljub temu so se čebele zaradi nenavadno mokre in mrzle pomladi letos znašle v hudih težavah. Na zmanjšanje paše v naravi se čebela namreč prilagodi z manjšim zaleganjem, kar seveda pomeni manj čebel. Pa še eno posebnost imajo – mirne so!

Foto: Turizem Bled

Bela lipicanca ponesla olimpijsko baklo

Lipica, Sežana, 21.5.2021 - Olimpijsko baklo sta ponosno dvignila jahača Kobilarne Lipica Birgit Fabris Sauer z lipicancem 233 Maestosom Thais XXXIX in Miro Dragić z lipicancem 261 Maestosom Slavina XIX. Predala sta jo županu Občine Sežana, Davidu Škabarju, ta pa sežanskim osnovnošolcem. Svečanemu dogodku je pečat vtisnila tudi atletinja Saša Prokofjev, ki je za Slovenijo nastopila na Poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju.



»Slovenska olimpijska bakla simbolizira svetlobo, upanje, moč, samozavest in jekleno voljo, skupaj z olimpijskimi krogi pa tudi povezovanje. Prav to vodi kobilarno pri njenem poslanstvu reje lipicanskih konj, treninga klasične dresure in predstavljanja kobilarne s ciljem, da bo Lipica vselej imela posebno mesto v srcih Slovencev in na svoje zeleno posestvo pritegnila obiskovalce z vsega sveta,« je prihod olimpijske bakle pospremil direktor Kobilarne Lipica d.o.o. Matej Oset.



Jeklena volja in prepričanje, da je mogoče doseči najvišje cilje, sta vodila lipiške jahače tudi leta 1984, ko so nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. Člani ekipe, ki je dosegla najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah – ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah – so bili: Alojz Lah z lipicanskim žrebcem 580 Maestosom Monteaura, Dušan Mavec z lipicanskim žrebcem 627 Favoryjem Wera IV in Stojan Moderc z lipicanskim žrebcem 596 Maestosom Allegra XXII.



Alojz Lah je z lipicanskim žrebcem 580 Maestosom Monteaura v individualni razvrstitvi osvojil 15. mesto, ekipi pa se je kot rezervni oziroma četrti jahač pridružil Ladislav Fabris, ki konjeniško ekipo Kobilarne Lipica vodi kot glavni trener.



Do danes ostaja to najvidnejši nastop slovenskih jahačev na olimpijskih igrah vseh časov in eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe. Več o olimpijskih jahačih iz Lipice in njihovih lipicancih bo predstavila knjiga Čudež leta 1984 izpod peresa Vita Avguština, ki bo junija izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije.

Sprejem slovenske olimpijske bakle sta organizirala Olimpijski komite Slovenije in Športna zveza Občine Sežana

Foto: Alenka Slavinec

Vseslovenska zelena mandala povezuje ljudi

Vseslovenska zelena mandala je nastala iz mandal, ki jih je več kot 80 turističnih in drugih društev, zavodov in organizacij, TIC-ov, varstvenih in medgeneracijskih centrov, domov za ostarele, vrtcev in šol ter posameznikov ustvarilo ob Zelenem dnevu slovenskega turizma, ki ga praznujemo ob Svetovnem dnevu čebel 20. maja.



Akcija Turistične zveze Slovenije se bo uradno zaključila 22. maja, ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti. Z mandalami iz najrazličnejših materialov Slovence vseh generacij opominjamo na pomen ohranjanja bogastva naravnega sveta, ki nas obdaja.

»V teh kriznih časih ljudje potrebujejo aktivnosti, ki pomagajo pri odstranjevanju stresa. Ustvarjanje mandal je kot nalašč za to,« poudarjajo na TZS.

»Veseli nas predvsem to, da so se poleg deležnikov v turizmu v akcijo vključili številni vrtci in šole, medgeneracijski in varstveni centri ter domovi za ostarele. Po dolgem času ločenosti smo s to akcijo spet začeli povezovati ljudi. Nenazadnje je naš slogan: 'Turizem smo ljudje'!« 

Galerija vseh mandal bo v začetku naslednjega tedna na ogled na spletni strani TZS: https://turisticna-zveza.si/

19 maj 2021

Festival 'Kraška gmajna' se po enoletnem premoru vrača na Kras in Brkine #video #foto

Vojščica na Krasu, 19.05.2021 – Na zeliščni kmetiji Rogelja na Vojščici na Krasu so Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Turizem Miren – Kostanjevica pripravili tiskovno konferenco, ki je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana, na kateri na kateri so predstavili '5. Festival Kraška gmajna', ki se po enoletnem premoru zaradi epidemije vrača na Kras in v Brkine.



V spomladanskem ciklu festivalskih dni, od 22. maja do 20. junija, se bodo v petih festivalskih vikendih na Krasu in v Brkinih odvijali različni tematski pohodi, kreativne delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki.



Gre za festival naravoslovnega in dediščinskega turizma saj Kraška gmajna velja za eno najstarejših kulturnih krajin in eno izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi in svetu. Tu se že tisočletja tesno prepleta delo narave in ljudi.

Povedali so, da s festivalom želijo vzpodbuditi zanimanje za spoznavanje te izjemne biotske pestrosti, kulturne dediščine, znanstvenega udejstvovanja in ustvarjalnosti. Ponudba kraške gmajne je izjemna, prav zato je festival sestavljan iz dveh sklopov: pomlad (maj, junij) in jesen (september, oktober).

Jedi, ki so jih predstavili na tiskovki sta pripravila Zeliščna Kmetija Rogelja Vojščica 32 https://zeliscarogelja.si/ in Izletniška domačija Mirko Godnič Nova vas 10 https://www.mirenkras.si/izletniska-domacija-in-catering-mirko in bodo del ponudbe na festivalskih vikendih Kraška gmajna.

VIDEO - Katja Kralj, Strokovni vodja turizma ORA Kras - Brkini  

Letošnja osrednja tema festivala je odkrivanje lepote kraške pokrajine na svojevrsten način – opazovanjem, poslušanjem, tipanjem, vonjanjem in okušanjem.

PROGRAM FESTIVALA KRAŠKA GMAJNA – POMLAD:

Prvi festivalski konec tedna (22. in 23. maj): V prvi festivalski vikend bomo vstopili z vodenim botaničnih sprehodom skozi Štanjel in čas in se spoznali s prazgodovinskimi plastmi kraja in uporabnimi rastlinami, ki so se ohranile do danes. V nedeljo se bomo, tudi v Štanjelu, podali na kulinarično-glasbeno doživetje divjih okusov in zvoka kraške gmajne. Vodeni ogledi Zvočne galerije in glasbeni koncert bodo pričarali edinstven zvok, ki ga ponuja kraški kamen.



Drugi festivalski konec tedna (29. in 30. maj): Festival bomo v soboto  in nedeljo nadaljevali v Novi vasi, kjer bo dišalo po sveže pripravljenih jedeh iz slastnih divjih poganjkov, s katerimi boste učinkovito prečistili telo po zimskem spanju. Željni odkrivanja skrivnosti priprave in uporabe zelišč in dišavnic, ki ohranjajo vitalnost in zdravje, pa se bomo odpravili na Zeliščno kmetijo Rogelja v Vojščici.

VIDEO - Mirko Godnič, Izletniška domačija Mirko, Nova vas Miren

Tretji festivalski konec tedna (5. in 6. junij): V soboto, 5. junija, bomo v Interpretacijskem centru kraške vegetacije, v Botaničnem vrtu Sežana, na svojevrsten način – z opazovanjem, posluhom, tipom in vonjanjem odkrivali lepote kraške pokrajine, ter vtise o Krasu ujeli še v stekleničko svojega parfuma. V nedeljo, 6. junija, se bomo na čudovitem posestvu Lipice podali na zvočno potovanje z gongi pod zvezdnatim nebom. Člane Zveze društev slepih in slabovidnih bo pričakalo nepozabno doživetje vodenega stika z lipicanci in čutno spoznavanje izjemnega naravnega in ekološkega območja Živega muzeja Krasa.



Četrti festivalski konec tedna (12. in 13. junij): Sproščujoč festivalski konec tedna bodo začeli otroci osnovnih šol in vrtcev s Krasa z obeh strani meje, skupaj s starši, s celodnevno akcijo popravila suhega zidu. V nedeljo, 13. junija, pa se bomo odpravili na pohod po Krasoslovno-naravoslovni učni poti skupaj s poznavalko s področja vodenja izobraževanj čuječnosti in senzibilizacije do okolja in dediščine, ga. Karin Lavin.



Peti festivalski konec tedna (18.,19. in 20. junij): Kačiče-Pared, kjer bomo spoznavali kraške pojave in kraške dobrote Turistične kmetije Vrbin. Sobota, 19. junija, bo v znamenju poglobljenih odnosov med ljudmi in Zemljinim vesoljem, ki ga bomo spoznavali skozi oči Marka Pogačnika, Unescovega umetnika za mir. V nedeljo, 20. junija, nam bo v Parku Škocjanske jame, priznani botanik Andrej Seliškar približal pisani svet gmajne in razkril marsikatero zanimivost iz življenja kraških rastlin.



Vsi dogodki festivalskega dogajanja se bodo odvijali v skladu s priporočili in ukrepi NIJZ. V kolikor razmere ne bodo dopuščale izvedbe dogodka, bo le ta odpovedan.

VIDEO TV SLO - Na Krasu in Brkinih začetek Festivala Kraška gmajna. Odličen prispevek Mojce Dumančič, novinarke TV Slovenija.  
 
 VIDEO - Magda Rogelja, Zeliščna kmetija Rogelja, Vojščica, 5. Festival Kraška gmajna. 


VIDEO GTV:  Festival Kraška gmajna se po enoletnem premoru vrača na Kras in Brkine. >

Dodatne informacije:

TIC Sežana 05 731 01 28, sezana@visitkras.info
TIC Štanjel, 05 769 00 56, 041 383 986, info@visitstanjel.si
Turizem Miren-Kostanjevica, 031 310 800, info@mirenkras.si
TIC Divača, 05 7310 941, 041 550 205, turizem@divaca.info
Park Škocjanske jame, 05 708 21 00, psj.info@psj.gov.si
Kobilarna Lipica, 041 750 728, pr@lipica.org
Center za obiskovalce – Mitski park Rodik, 041 338 671, info@mitski-park.eu

Foto in video: Janez Platiše, TV Slovenija, Gorenjska TV in arhiv Kraška gmajna