V sredo, 11. avgusta,
bo ob 20:30 uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncert opernih arij v
izvedbi tenorista Jonasa Kaufmanna ob spremstvu Simfoničnega orkestra RTV
Slovenija, pod taktirko Jochena Riederja. Zaradi spremembe lokacije je potrebna
menjava vstopnic, ki jo lahko opravite pri blagajni Križank, na dan dogodka pa
se menjava vstopnic od 17. ure naprej izvaja izključno na informacijskem pultu
v Prvem preddverju Cankarjevega doma.
Šarmantni tenorist Jonas Kaufmann se po
lanskem debiju na Ljubljana Festivalu, s katerim je osupnil občinstvo, vrača v
slovensko prestolnico. Nemški pevec, ki slovi po izvrstni tehniki in ga pogosto
omenjajo kot kralja tenorjev, je izredno cenjen zaradi sposobnosti popolnega
vživljanja v katerikoli lik, ki ga upodablja. Večer opernih arij bo temeljil na
dveh osrednjih opernih smereh 19. stoletja: italijanski in nemški. Verdi in
Wagner sta rojena istega leta. Oba sta uživala ugled in bila vplivna. Od tukaj
pa med njima ni več vzporednic. Verdijeve opere prežemajo lahkotnost,
ekstravertiranost, prelepe melodije in privlačne, večinoma ljubezenske zgodbe.
VIDEO - Tiskovna konferenca. Pričetek 3:46.
Za Wagnerjeve glasbene drame so značilne dolge fraze, ki prehajajo druga v
drugo. Znan je tudi po lajtmotivu, zvočni prvini, s katero psihološko označuje
vlogo. Izhodišče najpogosteje črpa iz germanske mitologije. Amilcare Ponchielli
je bil druga najpomembnejša operna osebnost v Italiji za Verdijem, Ruggiero
Leoncavallo pa je eden od predstavnikov italijanskega verizma. Tenorista bo
spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga bo vodil
nemški dirigent Jochen Rieder, ki ga s Kaufmannom povezuje
dolgoletno uspešno in intenzivno glasbeno sodelovanje.
Program: G. Verdi: Uvertura k operi Sicilijanske večernice
G. Verdi: »La vita è inferno«, arija Don Alvara iz opere Moč usode
A. Ponchielli: Ples ur iz opere Gioconda
A. Ponchielli: »Cielo e mar«, arija Enza Grimalda iz opere Gioconda
R. Leoncavallo: Intermezzo iz opere Glumači
R. Leoncavallo: »Vesti la giubba«, arija Cania iz opere Glumači
R. Wagner: Ježa Valkir iz tretjega dejanja opere
Valkira
R. Wagner: »Ein schwert verhiess mir der Vater«, Siegmundov monolog iz opere
Valkira
R. Wagner: Preludij k prvemu dejanju v operi Mojstri pevci Nürnberški
R. Wagner: »Morgenlich leuchtend im rosigen Schein«, Waltherjeva pesem zahvale
iz opere Mojstri pevci Nürnberški
R. Wagner: Preludij k prvemu dejanju v operi Lohengrin R. Wagner: »In fernem Land«, Lohengrinova gralova
Ljubljana, avgust 2021 - V nedeljo 15. avgusta bodo na
Štajerski cesti, od športnega centra Stožice do rondoja Kranjčeve ulice v
Ljubljani pripravili že drugi mednarodni rolerski polmaraton na 21 km »Vsi na
rolerje«, ki ga bodo letos popestrili z državnim prvenstvom še smučarji tekači
na rolkah. Na štartu pričakujejo v obeh disciplinah več kot 100 tekmovalcev in
tekmovalk, med katerimi bo tudi nekaj zelo znanih imen, še posebej med smučarji
tekači. Med njimi bodo tudi najbolj znana slovenska tekaška imena, kot sta
državna prvaka Anamarija Lampič in Miha Ličef.
Lani se je prvega rolarskega polmaratona udeležilo več kot
50 tekmovalcev iz Slovenije in tujine, čeprav je bil čas epidemije, ki je
preprečila številčnejšo udeležbo tekmovalcev. Zmagi tako v ženski, kot moški
konkurenci sta odšli v Italijo. Letos organizator Rolerski klub Ljubljana,
Skike klub Slovenija v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in tiskovno
agencijo MOREL, pričakujejo še množičnejši odziv.
Polmaraton na rolerjih je tako tekmovalnega kot
rekreativnega značaja in tako primeren prav za vsakega, ki obvlada osnove
rolanja. Rekreativcem priporočajo, da se tekmovanja udeležijo z vso zaščitno
opremo (kolenčniki, zapestniki, komolčniki in čelada, ki je obvezna). Prijave
sprejemajo še do srede 11. avgusta na spletni strani https://halfmarathon.rklj.si/.
Za vse udeležence imajo pripravljena praktična darila in spominske medalje,
prvi trije v absolutni konkurenci tako pri moških, kot pri ženskah pa bodo
dobili še denarne nagrade.
Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri z državni prvenstvom v
rolkanju, štart roleristov bo ob 11. uri in se bo končalo okoli 13. ure s
podelitvijo kolajn in nagrad najboljšim. Celotno tekmovanje si bo mogoče
ogledati iz nabrežin nad Štajersko cesto, vstopnine ne bo. Vsi gledalci naj
upoštevajo epidemiološka navodila NIJZ in vzdržujejo medsebojno razdaljo. Poleg
tega si bo mogoče tekmovanje ogledati tudi v živo na spletnem kanalu MORELTV (www.moreltv.com).VIDEO - Ljubljana gosti že drugič mednarodno tekmo v hitrostnem rolanju.
Festival
Ljubljana predstavlja koncertni večer najlepših opernih arij in duetov. V
slovensko prestolnico se po izjemnem uspehu lanskega poletja na oder 69.
Ljubljana Festivala vračata operna diva Ana Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov.
Nastopila bosta v nedeljo, 8. avgusta, ob 20:30 uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in ne na Kongresnem trgu. Zato je potrebna menjava vstopnic,
ki jo lahko opravite pri blagajni Križank ali na dan koncerta v prvem preddverju Cankarjevega doma
Ruska sopranistka Ana Netrebko kraljuje na
opernih in koncertnih odrih po vsem svetu, vse odkar jo je odkril dirigent
Valerij Gergijev. Njena vokalna zrelost ji omogoča umetniško neprekosljive
interpretacije Verdijevih in Wagnerjevih junakinj ter vodilnih vlog v delih
pozne romantike. Skupaj s soprogom, azerbajdžanskim tenoristom Jusifom
Ejvazovom, ki je eden najbolj iskanih tenoristov svoje generacije, sta
postala zvezdniški operni par par excellence. Program na tokratnem koncertu 8.
avgusta bo italijansko obarvan z najbolj znanimi sopranskimi in tenorskimi
arijami ter dueti iz izbranih oper.
Ko je Giuseppe Verdi začel ustvarjati opere, sta bili
javnost in stroka trdno prepričani, da učinkovitosti Rossinijevih oper ne more
preseči. Verdi je z novimi pristopi v dramatizaciji in inventivno melodičnostjo
v glasbeni ekspresiji kmalu dokazal, da se motijo. Postal je najpomembnejši
operni ustvarjalec v Italiji in širše v Evropi. Po Verdiju je prišel čas za
Giacoma Puccinija, ki je predhodniku sledil po vplivu in ugledu. Ustvarjal je v
slogu verizma, ki je glasbeni odgovor na takrat razširjeni literarni realizem.
Isti slog sta v svojih operah uporabljala Leoncavallo in Giordano. Simfoničnemu
orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Michelangelo Mazza, ki
z znanima pevcema tesno sodeluje že več let.
Ljubljana, 6. 8. 2021 – Ob mednarodnem dnevu piva, ki ga
zaznamujemo od leta 2007, je Združenje slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru
Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS izpostavilo pomen
medsebojnega sodelovanja vseh, ki so povezani s pivom in njegovo potrošnjo,
ustvarjalce, pridelovalce surovin, kreatorje pivovarske opreme, lastnike barov
in restavracij in vseh, ki imajo radi pivo. Skozi vodeno degustacijo piv se je
predstavila raznolikost okusov in stilov piv slovenskih pivovarjev.
Jernej Smolnikar, predsednik Združenja
slovenskih pivovarn je poudaril: "Mednarodni dan piva ni samo
praznik pivovarjev, temveč tudi vseh ostalih, ki v celotni dobavni verigi
skrbijo, da pivo pride do potrošnika. To so poleg pivovarjev seveda hmeljarji
in nenazadnje vsi drugi dobavitelji ter vsi obiskovalci pivnic, barov, gostiln
in restavracij. S praznikom želimo - še posebej v tem obdobju, ko se spopadamo
s posledicami dolgotrajnega zaprtja turizma in gostinstva - izkazati priznanje
tako vsem vključenim v procesu, kot pivu samemu, tej najbolj razširjeni
nizkoalkoholni pijači po svetu, ki nas povezuje že več kot tisoč let."
Pandemija Covid je dodobra pretresla pivovarsko branžo.
Predvsem mala pivovarska podjetja, ki so večinoma vezana na gostinstvo in
turizem, so utrpela velike izgube tako na strani prihodkov, kot z izgubo svojih
zaposlenih. Po opravljeni analizi vpliva COVID 19 na pivovarski sektor v EU, ki
jo je opravilo Evropsko združenje pivovarjev, se je prodaja celotne količine
piva v Evropi v letu 2020 zmanjšala za 9 odstotkov ali 34 milijonov
hektolitrov, kar vrednostno pomeni več kot 3 milijarde evrov. Še večji vpliv je
epidemija imela na zaposlitve vzdolž celotne pivovarske verige, kjer je delo
izgubilo več kot 30 odstotkov zaposlenih, dodana vrednost pivskega sektorja pa
se je zmanjšala za četrtino ali za več kot 15 milijard EUR.
Nastale razmere so tudi v Sloveniji spodbudile tesnejše
sodelovanje proizvajalcev piva s sektorjem gostinstva in turizma. Dr.
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
pri GZS, znotraj katere deluje tudi Združenje slovenskih pivovarn, je izpostavila
pomen podpisa Memoranduma o sodelovanju in vzpostaviti medsektorske verige
vrednosti živilsko predelovalnega sektorja, gostinstva in turizma, ki so ga
marca letos podpisali Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS,
Turistično gostinska zbornica Slovenije in Sekcija za gostinstvo in turizem pri
Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. "Z njim želimo prispevati k
hitrim in učinkovitim rešitvam za pomoč, obnovo in razvoj gostinstva, turizma
in celotne dobaviteljske verige, po epidemiji COVID 19. Skupaj iščemo
dolgoročne razvojne rešitve, želimo sooblikovati zakonodajo in ukrepe. V
podporo celotni verigi smo pripravili skupen promocijski film," je zaključila.
VIDEO
Aktivna povezava s sektorjem gostinstva in turizma, skupni
projekti obujanja gospodarstva in hitrejši izhod iz krize, predstavljajo enega
izmed največjih trenutnih izzivov slovenskih pivovarjev. Poleg tega so si
pivovarji zadali zelo optimistične cilje na področju trajnosti, kakovostne
proizvodnje in trženja piva. Prvič so organizirali senzorično ocenjevanje piva,
ki je potekalo v sodelovanju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS
z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, na katerem so ocenjevali
več kot 40 vzorcev piv in podelili priznanja za piva odlične kakovosti. To
vsekakor prispeva k dvigu kakovosti in ugleda slovenskih pivovarjev in dviguje
kulturo zmernega uživanja piva. Prizadevajo si tudi za pravično obdavčitev
piva. Pivovarji so tudi prvi med proizvajalci alkoholnih pijač, ki so podpisali
zaveze odgovornosti na ravni Evropskega združenja pivovarjev. Z njimi se
prostovoljno zavezujejo, da bodo izboljšali in sporočili svojo podporo zdravi,
uravnoteženi in trajnostni prehrani, vključno s preglednimi informacijami o
izdelkih za potrošnike. Ambicija evropskih pivovarjev je, da bodo do konca leta
2022 vse steklenice in pločevinke piva imele označeno energijsko vrednost in
sestavine piva.
VIDEO
Pierre Olivier Bergeron, generalni sekretar
Evropskega združenja pivovarjev je dejal: "Pomembno je praznovati
praznik piva vsaj iz treh razlogov. Osnovne sestavine piva prihajajo iz narave,
pivo je lahko del zdravega načina življenja ob zmernem uživanju. Pivovarji so
izjemno pogumni ljudje. Zelo težka situacija zadnjih osemnajst mesecev pandemije
Covid – 19 je le še povečala pogum, kreativnost in solidarnost pivovarjev, ki
skupaj s svojimi partnerji zelo neumorno delujejo za čim prejšnje okrevanje
svojih in partnerskih podjetij. In tretjič, pivo je pijača zmernosti in
odgovornost je v genih njenih ustvarjalcev. Prostovoljne zaveze označevanja
sestavin in energijske vrednosti so le ena od jasnih usmeritev odgovornosti do
potrošnika. Trajnostne aktivnosti se del vsakdana pivovarskih podjetij pa naj
si bo to optimiranje porabe vode, nove energetske rešitve ali solidarnost.
Pivovarji povezujejo in vodijo s svojim zgledom in to je tisto, kar daje
temu prazniku piva še poseben pečat." Celotno izjavo gospoda Bergerona si
lahko ogledate na video posnetku..
Dogodek se je zaključil s strokovno vodeno degustacijo piv
slovenskih pivovarjev in ogledom virtualnega doživetja Pivovarne Laško Union
Union Experience.
Pivo je pomemben del
kulture civilizacij že vse od Egipčanov. Danes pivovarstvo v Evropi povezuje
preko 11.000 pivovarn, več kot 80 stilov piva ter 50.000 različnih blagovnih
znamk in ustvarja preko 2,6 milijona delovnih mest po celotni verigi. V Sloveniji
je pivovarstvo doživelo pravi razcvet po osamosvojitvi. Po podatkih
Statističnega urada RS je bilo v letu 2020 registriranih že več kot 100
podjetij (za primerjavo v letu 2010 jih je bilo le 12), ki se ukvarjajo s
pivovarsko dejavnostjo od tega kar 68, katerih glavna registrirana dejavnost je
pivovarstvo. V letu 2020 je celotna potrošnja piva v Sloveniji
dosegla skoraj 1,5 milijonov hektolitrov piva od tega skoraj 1 milijon hl piva
predstavlja slovensko pivo velikih in malih proizvajalcev piva. Potrošnja piva
se v preteklih desetih letih v Sloveniji ni bistveno spreminjala. Po zadnjih
podatkih iz leta 2018 porabi prebivalec Slovenije povprečno 26 litrov piva na
leto.
