Nova predsednica Srebrne niti je Anita Caruso

Ljubljana, marec 2023 - Na nedavnem občnem zboru Srebrne niti, združenja za dostojno starost, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Namesto legendarne Biserke Marolt Meden, zdaj svetovalke predsednice države za družbene zadeve, je bila za predsednico na volilnem občnem zboru izvoljena Anita Caruso, pravnica in ekonomistka, tudi znana, spoštovana in za svoje številne človekoljubne projekte pri Rdečem križu in še posebej pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pogosto nagrajena.

Nova podpredsednica Srebrne niti je dr. Marina Tavčar Krajnc. Novi člani/ce upravnega odbora so: Anita Caruso, mag. Bojana Cvahte, Linda Jamnik, dr. Živa Lavriša in Franci Perčič. V odboru pa ostajajo: Danica Jordan, Darinka Klemenc, Biserka Marolt Meden, Silvija Novak, dddr. Andrej Pleterski, dr. Brigita Skela Savič Blanka Šetinc, dr. Marina Tavčar Krajnc in Neva Železnik.

Nova predsednica je poudarila, da se bo Srebrna nit, društvo za dostojno starost, še naprej odzivalo na vsa aktualna vprašanja in problematiko starejših ljudi. Letos bo svoje moči usmerila predvsem v: kampanjo za sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja; aktivno se bo vključevala v pokojninsko reformo, sodelovala pri oblikovanju in sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi in pri dostopnosti starejših do zdravstvenih storitev. Tako kot do sedaj pa se bo odzivala na vse kršitve pravic starejših.

Grubin memorial 2023 - za Brino zbranih že več kot 14.000 evrov

Na Grubinem memorialu zbranih že več kot 14.000 evrov

Slovenci smo ponovno dokazali, da smo empatičen narod, ki zna stopiti skupaj in pomagati sočloveku. Trenutni znesek zbranih sredstev za Brino, deklico z nasmehom, je že presegel 14.000 evrov. Sredstva pa še vedno lahko prispevate na tekoči račun ZPM Ljubljana Moste Polje.

Na zdaj že tradicionalnem Grubinem memorialu so se v petek, 10. marca v Kranjski Gori zbrali ljubitelji belih strmin, podporniki memoriala in Grubini prijatelji.

Veleslaloma se je udeležilo več kot 200 smučarjev in smučark, ki so se spustili po snežni strmini smučišča Kekec. S plačilom štartnine so prispevali k zbranemu znesku za pomoč Brini, deklici z nasmehom. Kot predtekmovalci so se po smučišču spustili Rene Mlekuž, Mitja Dragšič, Jure Košir, Christian Mayer in Retro legende. Tudi tokrat pa se je s štartno številko 1 na progo podal Maks Grubelnik, sin Draga Grubelnika.   V Kranjski Gori so bili na in ob smučišču tudi Matjaž Vrhovnik, Andrej Šporn, Urška Hrovat, Alenka Dovžan, Tomi Meglič, Grega Skočir, Katarina Mala, Ciril Komotar, Tone Vogrinec in drugi. Mnogi med njimi se vsako leto zberejo na Grubinem memorialu, kjer se spomnijo svojih smučarskih časov, Grube in ob tem poskrbijo še za dobrodelno noto.

Nekdanji smučarki Urška Hrovat in Alenka Dovžan v družbi Grege Skočirja. (Foto: Sandi Fišer)

Rokenrol za Grubo je žal odnesel močan dežni naliv, a dobre volje v Kranjski Gori kljub temu ni manjkalo. Poleg Petra Polesa, ki je duhovito komentiral dogajanje na smučišču, je za hitrejše  smučanje udeležencev z energično glasbo skrbel DJ Baza.   “Večer in noč, ko je znova prekipevalo od tiste prave pozitivne energije. Ko vidiš vse te nasmejane obraze, vse, ki se pripeljejo za dober namen z vseh koncev Slovenije, ostaneš brez besed. Znova preko 200 tekmovalcev, znova rekorden znesek za Brino, ki nas je, verjameva, slišala vse tja onkraj Atlantika. Tudi dež ni mogel pokvariti te prekrasne energije. Če si sposodiva stih tistega, ki vsako leto podpre Grubin memorial: “Nekaj sije v nas ljudeh!”, sta zaupala organizatorja še enega odličnega Grubinega memoriala Rene Mlekuž in Domen Mavrič.

Dogodek so tudi letos podprli večletni partnerji in sponzorji Turizem Kranjska Gora, Generali, NLB in Hit Alpinea. V imenu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje sta ček zavarovalnice Generali v vrednosti 2.000 evrov in ček NLB v vrednosti 1.000 evrov sprejela Rene Mlekuž in Domen Mavrič, organizatorja Grubinega memoriala. H končnemu znesku so pripomogli tudi drugi donatorji, tako podjetja - Blažič robni trakovi, Jamieson, Bora (COLMAR), ŠPC Škerjanec, ABC maziva, Rock radio, Oben Auf, Hermi, kot posamezniki.

Tekmovanje je odprl Maks Grubelnik, sin Draga Grubelnika. (Foto: Sandi Fišer)

Eden od sestavnih delov Grubinega memoriala je od vsega začetka dobrodelnost. Na prvem dogodku so celotna zbrana sredstva namenil Dragovemu sinu Maksu. Sredstva drugega Grubinega memoriala so bila namenjena sedemnajstletnemu Timu, tretjega 7-članski družini iz Vuhreda, na četrtem družini iz Slovenske Bistrice, ki je s sredstvi obnovila streho, leta 2020 družini Rajh iz Ruš, poleg finančnih sredstev so jim hišo obnovili v oddaji Delovna akcija. Lani so bila  sredstva namenjena 6-članski družini Jesenšek iz okolice Litije, letos pa bodo s sredstvi pomagali Brini, deklici z nasmehom.

Najboljše in najboljši veleslalomisti. Foto: Sandi Fišer

Prvo mesto je letos osvojil Luka Vidic, lanskoletni zmagovalec Boštjan Brus je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Matej Pogačnik. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Naja Babnik, druga je bila Maruša Gosar, tretja pa Evita Kavšek. Za posebne pokale so poskrbeli pri Primus Designs.   Rekordna udeležba in višina dosedaj zbranih sredstev, sta dokaz, da se je Grubin memorial zapisal v srca mnogih, ki vsako leto ohranjajo spomin na Grubo in z dobrodelnimi prispevki nekomu pomagajo za boljši jutri.

Železna Kapla: Dan žena in 80 let Zveze slovenskih žena

Na povabilo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) iz Celovca se je predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Matjaž Špat udeležil proslave ob dnevu žena, ki je bila v soboto 11. marca 2023 v prostorih Hiše kulture v Železni Kapli v Avstriji s katero so letos istočasno praznovali tudi 80. obletnico organizacije, nekoč imenovane Antifašistična fronta žena in na kateri je bila slavnostna govornica Ljubica Jelušič.

Slavnostna govornica Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB.

V govoru je poudarila vlogo žensk v skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva na Koroškem, ter o pomenu in zgodovini 8. marca kot praznika žensk. Takoj na začetku je izpostavila: »Moram vam povedati in izreči veliko navdušenje ter tudi osebno zahvalo Zvezi slovenskih žena za to, da obstajate, za to, da delujete, in zato mi je danes v veliko čast, da sem lahko v živo spoznala gospo, ki je dolga leta v bistvu držala pokonci to Zvezo slovenskih žena, spoštovano Milko Kokot. To izpostavljam zaradi nekega posebnega pomena, ki ga bom izpostavila tudi kasneje v govoru.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ_pxkPh2R7MN7tAA?e=Yc1IN0

Daniela Topar, predsednica ZSŽ.

Pozdravne besede je zbranim namenila tudi Daniela Topar, predsednica ZSŽ in nekateri drugi visoki gosti, ki je v pozdravnem nagovoru podala zgodovinski pregled 80 letnega dela ZSŽ in poudarila: » Enakopravnosti še nismo dosegle kar kažejo stalne debate okoli zastopstva žensk v politiki, o razlikah med dohodkih moških in žensk – zadeve, na katere je med svojim predsedstvom neutrudno opozarjala tudi današnja častna predsednica Zveze slovenskih žena, Milka Kokot.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ9gAzrq0juYXF4hQ?e=63aJXc

Predsednik SPD Zarja Willi Ošina,

Predsednik SPD Zarja Willi Ošina, pa je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »Lepo pozdravljeni na proslavi ob mednarodnem dnevu žena in ob 80. obletnici ustanovitve Antifašistične fronte žena oziroma Zveze slovenskih žena, ki je bila leta 1943 ustanovljena prav v Železni Kapli. Še zlasti smo veseli, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru, ki smo ga poimenovali Hiša kulture, Farna dvorana. 115 let, tudi kot je letos staro naše društvo, smo morali čakati, da končno lahko delujemo in praznujemo v prostorih, za katere zanesljivo vemo, da bodo naši vsaj naslednjih 40 let. Kot nameščenec Slovenske prosvetne zveze zelo dobro poznam posamezna kulturna društva po celotni Koroški. Zato vem, da je povsod tam, kjer imajo društva svoje kulturne domove oziroma dobro urejeno infrastrukturo, kulturno delovanje lažje in uspešnejše kot tam, kjer društva nimajo lastnih prostorov. Prvi pogoj delovanja vseh društev pa je, da jim nihče ne meče polen pod noge.

Wili Ošina: Veseli smo, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru Hiša kulture.

Med 160 žrtvami nacionalsocializma v Železni Kapli, katerih imena smo vnesli v spominsko uro, ki jo je umetniško oblikoval Marko Lipuš, je tudi veliko število žensk. Na žalost je moralo preteči več kot 80 let, da so končno vsa imena, razen imen žrtev evtanazije, zbrana in postavljena v javni prostor. Trenutno se dogovarjamo o postavitvi spominske ure na slovenski gimnaziji v Celovcu, in sicer v učne namene, jeseni pa bo najbrž tudi v parlamentu na prireditvi ob 80. obletnici pregona. Seveda si želimo, da bi jo lahko postavili tudi v Dvorani zrcal v Celovcu in v prostoru Občinskega urada v Železni Kapli.

Drage ženske, ob vaših dveh jubilejih vam iskreno čestitamo in vam želimo še veliko energije za bodoče izzive.«

Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik.

Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik pa dejala: »Posebno me veseli, da vas lahko pozdravim v imenu trške občine Železna Kapla – Bela tukaj v Farni dvorani. Zelo me tudi veseli, da lahko čestitam Zvezi slovenskih žena za 80-letnico. 80 let, v katerih se je veliko žensk pogumno in odločno uprlo fašističnemu režimu, 80 let, v katerih se je veliko žensk borilo za enake pravice Slovenk na vseh področjih družbe, in 80 let, v katerih bi lahko skupaj z drugimi ženskimi organizacijami dosegli pomembne izboljšave za nas ženske na številnih področjih življenja. Veliko korakov je že narejenih, a kljub vsemu je pot še dolga. Zato potrebujemo Dan žena. Ta dan slavi dosežke žensk na vseh področjih življenja in nas opominja na vse izzive, s katerimi smo ženske vsak dan konfrontirane. Želim nam še lep popoldan.«

Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla.

Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla pa je dejal, da se Dan žena v Kapli vedno praznuje, kar je zelo zelo lepo in nadaljeval: «Na letošnji Dan žena pa se spominjamo 80-letnice žensk, mater, ki so tedaj v najtežjem času zgodovine spoznale, da se je treba upreti, da se je treba boriti, da se pride do pravic. Tem ženam en velik poklon. Veliko njih je plačalo z življenjem, veliko jih je pa, hvala Bogu, tudi preživelo. Mi smo tisti, ki moramo to tradicijo gojiti naprej, se zavedati, kako pomembne so žene v naši družbi. Posebno pomembne so žene v naši narodni skupnosti, ki so matere, babice, in tiste, ki dajejo materino besedo naprej. Vem, da je včasih to zelo konzervativno, da žene samo osredotočimo na to. Žal mi moški, čeprav smo enakopravni, danes premalo gledamo na to, da bi naši otroci govorili to prelepo slovensko besedo.

Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna.

Mislim, da je to pomembno, da se vam zahvalim vsem babicam, mamam, da daste besedo naprej. Le tako bomo uspeli, da bo to tradicijo in se tem ženam poklonili. Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna. Jaz sem prepričan, da je v življenju veliko stvari, katere lahko uspejo, če si za tem in se za to boriš. Mislim pa, vam ženam želim veliko samozavesti, da si upate tudi nastopiti funkcije, iti v politiko in se postaviti kot tiste žene, ki so pred 80 leti v najtežjih situacijah, ko so riskirale življenje, stopile na plan in se združile in nekaj ustanovile. V tem smislu pa mislim, da boste tudi vi uspeli, da bodo tudi na občini postavili to uro, da se bodo vsi potem lahko spominjali teh ljudi, in jaz sam bom poskušal to tudi v vlado spraviti v Dvorano zrcal in če to uspe, potem sem že nekaj naredil. V tem smislu hvala lepa.«

Deželna poslanka Ana Blatnik.

Deželna poslanka Ana Blatnik pa je prisotne dame takole nagovorila: »Dame ste ve, vsaka žena od vas, ki je toliko prispevala k enakopravnosti, toliko prispevala tudi k temu, da lahko mi živimo v miru. In kako je to važno, smo lahko videli, kako hitro se ta mir zruši. Daniela je že zelo veliko povedala, kako gre ženskam, kako so enakopravne, ali tudi ne. Rada bi vam povedala, kako nam je šlo prav 8. marca v Beljaku, ko smo imeli veliko fešto ob mednarodnem dnevu žena. Čisto normalno je, da imaš prej eno tiskovno konferenco in novinarji so nam dali vprašanja, kot: je to dan praznovanja, je to dan opominov, je to dan zahtev, ali je sploh še važno, da imamo ta dan žena, saj je vse v redu. In to je bilo nekaj – jaz sem mislila najprej, da je to šala. Ampak ne, to je bilo res vprašanje. Odgovor je bil tak: ja, seveda, da je to dan praznovanja, in to zaradi tega, ker smo ga zaslužili, da praznujemo, smo zaslužili, da malo poklepetamo, da se povežemo, da ena drugi pomaga.

Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas.

In seveda je ta dan opomina in dan zahtev, ampak ne samo ta dan, temveč 365 dni v letu. In kaj žena mora narediti in ni bila prej vprašana, ali bo to naredila ali ne, nam je pokazala pandemija. Ja, ta dan je aktualen, kot še nikoli tako, ker vemo, da enakopravnost še ni dana, tudi ne v letu 2023. Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas. Še zmerom je žena tista, ki naredi in je tudi odgovorna za gospodinjstvo doma, za vzgojo otrok, za nego morebiti, in še zmerom je žena tista, ki vse kar naredi, vidimo mi kot družba kot nekaj samoumevnega. Novinar nam je rekel: je vse v redu. Ni vse v redu. Ni vse v redu, da žena dobi 18 odstotkov manj kot mož. Ni v redu, da je še zmerom žena tista, ki doma preskrbi in vzgoji otroke, in ni v redu, da če gre za vodilne pozicije, tam so moški doma, in to čeprav je žena tako dobro izobražena kot še nikoli – imamo več maturantk kot maturantov – je žena tista, ki tudi konča študij. Samo potem, če pridejo otroci, investira moški v kariero, žena pa doma. Nimam nič proti, če to res hoče. Ampak večina žensk nekako pričakuje in si želi morda tudi eno drugo življenje, eno tako življenje, kakor si ga ona želi. In politika mora postaviti smernice, da se vsaka žena lahko odloči za to, kar hoče.

Kot že rečeno, kot sem v začetku omenila, je veliko žensk prispevalo k temu, da lahko mi živimo v miru. In tem vsem bi se še enkrat rada prav prisrčno zahvalila.«

Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov.

Mojca Koletnik, podpredsednica je v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena  prisotne s strani prireditelja WerkStattMuseum v hiši Margarete Schütte-Lihotzky povabila na otvoritev razstave z naslovom 'ŽENSKO IME ODPORA' (Der weibliche Name des Widerstands) katero bodo odprli 25. marca 2023 ob 15. uri v Ljudskem domu v Celovcu. Celoten projekt je posvečen slovenskemu ženskemu uporu na Koroškem in ustanovitvi Koroške antifašistične fronte žena leta 1943 v Železni Kapli. Želja prireditelja je, povezati uporniško gibanje koroških slovenk in delovanje istomislečih žensk po ostalih krajih Avstrije in njihov poznejši razvoj.
Več o razstavi v nemškem in slovenskem jeziku preberete na tej povezavi http://www.werkstattmuseum.at/

Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalni konzul Anton Novak, Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine Gasser, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schelander-Obid, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Monika Novak-Sabotnik, županja trške občine Železna,  Kapla Elisabeth Lobnik, predsednik SPD Zarja Willi Ošina, predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof, predsednik kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, bivša predsednica slovenskega centra PEN Ifigenija Simonovič Zagoričnik, podžupan trške občine Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja Willi Ošina.

Pisateljica Maja Haderlap.

Kulturni spored sta oblikovala tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple in pisateljica Maja Haderlap. Osrednja prireditev koroških žena je bila v Železni Kapli zato ker je bila tu pred 80imi leti ustanovljena predhodnica zveze, koroška Antifašistična fronta žena.

VIDEO - Posnetek celotne proslave. 

 Besedilo foto in video: Janez Platiše

Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije Jassmine Marijan in Matjaža Mastnaka

Ljubljana, 10.3.2023 – V Narodni galeriji je bila predstavitev nove knjige Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije. Avtorja knjige sta JASSMINA MARIJAN iz Narodne galerije, ki je pripravila umetnostnozgodovinske opise, ter MATJAŽ MASTNAK iz Arboretuma Volčji Potok, ki je prispeval vrtnarsko-botanična besedila. Gre za slikovno knjigo, v kateri se motivno prepletata narava in umetnost, predstavlja razvoj oblikovanja vrtov in parkov od 18. do 20. stoletja, razkriva simbolne pomene vrtov v različnih obdobjih ter kako so jih slikarji upodabljali.

Predstavljenih je 24 umetnin, ki so na ogled v stalni zbirki, večina pa jih je iz slikarskega depoja Narodne galerije, kar bralcem omogoča vpogled v slovensko likovno dediščino.

Umetnostnozgodovinsko in botanično so v knjigi opisani slikarsko upodobljeni vrtovi ob graščinah stare posvetne, cerkvene in nove gospode na Slovenskem, javni vrtovi ob zdraviliščih in bolnišnicah ter ob meščanskih vilah, vpogled pa dobimo tudi v vrtove manj premožnih ljudi, ljudi iz predmestja ter vrta ob kmečkem domu. Knjiga razkriva, kako se je vrtnarski okus skozi čas spreminjal.

Izbrane podobe kažejo tudi različne težnje lastnikov - nekateri vrtovi so bili namenjeni pridelavi hrane, drugje se kaže lastnikovo hotenje po ugodju, ki izhaja iz lepega. Na takih vrtovih in v parkih so posebno pozornost namenjali opremi, kot so fontane, kipi, paviljoni, stopnišča, senčnice in rožne krogle. 

VIDEO

Avtorji predstavljenih del v knjigi, med njimi so slikarji Ivan Vavpotič, Rihard Jakopič, Maksim Gaspari in Anton Gvajc, pri slikanju vrtov in parkov v večini niso zvesto prikazovali topografske značilnosti parkovnega površja, pač pa so vrtove in parke ter osebe v njih upodabljali v vsej protislovnosti življenja, v njeni navidezni trajnosti in minljivosti ter v fizični ozkosti ter hrepenenju po prostosti. Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije so predstavljeni kot resničnost in tudi kot sanje

Besedilo, foto in video: Janez Platiše