Na povabilo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) iz Celovca se je predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Matjaž Špat udeležil proslave ob dnevu žena, ki je bila v soboto 11. marca 2023 v prostorih Hiše kulture v Železni Kapli v Avstriji s katero so letos istočasno praznovali tudi 80. obletnico organizacije, nekoč imenovane Antifašistična fronta žena in na kateri je bila slavnostna govornica Ljubica Jelušič.
 |
| Slavnostna govornica Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB. |
V govoru je poudarila vlogo žensk v skrbi za ohranjanje
slovenskega jezika in slovenstva na Koroškem, ter o pomenu in zgodovini 8.
marca kot praznika žensk. Takoj na začetku je izpostavila: »Moram vam povedati
in izreči veliko navdušenje ter tudi osebno zahvalo Zvezi slovenskih žena za
to, da obstajate, za to, da delujete, in zato mi je danes v veliko čast, da sem
lahko v živo spoznala gospo, ki je dolga leta v bistvu držala pokonci to Zvezo
slovenskih žena, spoštovano Milko Kokot. To izpostavljam zaradi nekega
posebnega pomena, ki ga bom izpostavila tudi kasneje v govoru.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ_pxkPh2R7MN7tAA?e=Yc1IN0
 |
| Daniela Topar, predsednica ZSŽ. |
Pozdravne besede je zbranim namenila tudi Daniela Topar, predsednica ZSŽ in
nekateri drugi visoki gosti, ki je v pozdravnem nagovoru podala zgodovinski
pregled 80 letnega dela ZSŽ in poudarila: » Enakopravnosti še nismo dosegle kar
kažejo stalne debate okoli zastopstva žensk v politiki, o razlikah med dohodkih
moških in žensk – zadeve, na katere je med svojim predsedstvom neutrudno
opozarjala tudi današnja častna predsednica Zveze slovenskih žena, Milka
Kokot.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ9gAzrq0juYXF4hQ?e=63aJXc
 |
| Predsednik SPD Zarja Willi Ošina, |
Predsednik SPD Zarja Willi Ošina, pa je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »Lepo pozdravljeni na proslavi ob mednarodnem dnevu žena in ob 80. obletnici ustanovitve Antifašistične fronte žena oziroma Zveze slovenskih žena, ki je bila leta 1943 ustanovljena prav v Železni Kapli. Še zlasti smo veseli, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru, ki smo ga poimenovali Hiša kulture, Farna dvorana. 115 let, tudi kot je letos staro naše društvo, smo morali čakati, da končno lahko delujemo in praznujemo v prostorih, za katere zanesljivo vemo, da bodo naši vsaj naslednjih 40 let. Kot nameščenec Slovenske prosvetne zveze zelo dobro poznam posamezna kulturna društva po celotni Koroški. Zato vem, da je povsod tam, kjer imajo društva svoje kulturne domove oziroma dobro urejeno infrastrukturo, kulturno delovanje lažje in uspešnejše kot tam, kjer društva nimajo lastnih prostorov. Prvi pogoj delovanja vseh društev pa je, da jim nihče ne meče polen pod noge.
 |
Wili Ošina: Veseli smo, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru Hiša kulture. |
Drage ženske, ob vaših dveh jubilejih vam iskreno čestitamo
in vam želimo še veliko energije za bodoče izzive.«
 |
| Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik. |
Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik pa dejala: »Posebno me veseli, da vas lahko
pozdravim v imenu trške občine Železna Kapla – Bela tukaj v Farni dvorani. Zelo
me tudi veseli, da lahko čestitam Zvezi slovenskih žena za 80-letnico. 80 let,
v katerih se je veliko žensk pogumno in odločno uprlo fašističnemu režimu, 80
let, v katerih se je veliko žensk borilo za enake pravice Slovenk na vseh
področjih družbe, in 80 let, v katerih bi lahko skupaj z drugimi ženskimi
organizacijami dosegli pomembne izboljšave za nas ženske na številnih področjih
življenja. Veliko korakov je že narejenih, a kljub vsemu je pot še dolga. Zato
potrebujemo Dan žena. Ta dan slavi dosežke žensk na vseh področjih življenja in
nas opominja na vse izzive, s katerimi smo ženske vsak dan konfrontirane. Želim
nam še lep popoldan.«
 |
| Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla. |
Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla pa je dejal, da se Dan žena v Kapli vedno praznuje, kar je zelo zelo lepo in nadaljeval: «Na letošnji Dan žena pa se spominjamo 80-letnice žensk, mater, ki so tedaj v najtežjem času zgodovine spoznale, da se je treba upreti, da se je treba boriti, da se pride do pravic. Tem ženam en velik poklon. Veliko njih je plačalo z življenjem, veliko jih je pa, hvala Bogu, tudi preživelo. Mi smo tisti, ki moramo to tradicijo gojiti naprej, se zavedati, kako pomembne so žene v naši družbi. Posebno pomembne so žene v naši narodni skupnosti, ki so matere, babice, in tiste, ki dajejo materino besedo naprej. Vem, da je včasih to zelo konzervativno, da žene samo osredotočimo na to. Žal mi moški, čeprav smo enakopravni, danes premalo gledamo na to, da bi naši otroci govorili to prelepo slovensko besedo.
 |
| Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna. |
Mislim, da je to pomembno, da se vam zahvalim vsem babicam,
mamam, da daste besedo naprej. Le tako bomo uspeli, da bo to tradicijo in se
tem ženam poklonili. Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to
spoznala, se borila in bila uspešna. Jaz sem prepričan, da je v življenju
veliko stvari, katere lahko uspejo, če si za tem in se za to boriš. Mislim pa,
vam ženam želim veliko samozavesti, da si upate tudi nastopiti funkcije, iti v
politiko in se postaviti kot tiste žene, ki so pred 80 leti v najtežjih
situacijah, ko so riskirale življenje, stopile na plan in se združile in nekaj
ustanovile. V tem smislu pa mislim, da boste tudi vi uspeli, da bodo tudi na
občini postavili to uro, da se bodo vsi potem lahko spominjali teh ljudi, in
jaz sam bom poskušal to tudi v vlado spraviti v Dvorano zrcal in če to uspe,
potem sem že nekaj naredil. V tem smislu hvala lepa.«
 |
| Deželna poslanka Ana Blatnik. |
Deželna poslanka Ana
Blatnik pa je prisotne dame takole nagovorila: »Dame ste ve, vsaka žena od
vas, ki je toliko prispevala k enakopravnosti, toliko prispevala tudi k temu,
da lahko mi živimo v miru. In kako je to važno, smo lahko videli, kako hitro se
ta mir zruši. Daniela je že zelo veliko povedala, kako gre ženskam, kako so
enakopravne, ali tudi ne. Rada bi vam povedala, kako nam je šlo prav 8. marca v
Beljaku, ko smo imeli veliko fešto ob mednarodnem dnevu žena. Čisto normalno
je, da imaš prej eno tiskovno konferenco in novinarji so nam dali vprašanja,
kot: je to dan praznovanja, je to dan opominov, je to dan zahtev, ali je sploh
še važno, da imamo ta dan žena, saj je vse v redu. In to je bilo nekaj – jaz
sem mislila najprej, da je to šala. Ampak ne, to je bilo res vprašanje. Odgovor
je bil tak: ja, seveda, da je to dan praznovanja, in to zaradi tega, ker smo ga
zaslužili, da praznujemo, smo zaslužili, da malo poklepetamo, da se povežemo,
da ena drugi pomaga.
 |
| Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas. |
In seveda je ta dan opomina in dan zahtev, ampak ne samo ta
dan, temveč 365 dni v letu. In kaj žena mora narediti in ni bila prej vprašana,
ali bo to naredila ali ne, nam je pokazala pandemija. Ja, ta dan je aktualen,
kot še nikoli tako, ker vemo, da enakopravnost še ni dana, tudi ne v letu 2023.
Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas.
Še zmerom je žena tista, ki naredi in je tudi odgovorna za gospodinjstvo doma,
za vzgojo otrok, za nego morebiti, in še zmerom je žena tista, ki vse kar
naredi, vidimo mi kot družba kot nekaj samoumevnega. Novinar nam je rekel: je
vse v redu. Ni vse v redu. Ni vse v redu, da žena dobi 18 odstotkov manj kot
mož. Ni v redu, da je še zmerom žena tista, ki doma preskrbi in vzgoji otroke,
in ni v redu, da če gre za vodilne pozicije, tam so moški doma, in to čeprav je
žena tako dobro izobražena kot še nikoli – imamo več maturantk kot maturantov –
je žena tista, ki tudi konča študij. Samo potem, če pridejo otroci, investira
moški v kariero, žena pa doma. Nimam nič proti, če to res hoče. Ampak večina
žensk nekako pričakuje in si želi morda tudi eno drugo življenje, eno tako
življenje, kakor si ga ona želi. In politika mora postaviti smernice, da se
vsaka žena lahko odloči za to, kar hoče.
Kot že rečeno, kot sem v začetku omenila, je veliko žensk
prispevalo k temu, da lahko mi živimo v miru. In tem vsem bi se še enkrat rada
prav prisrčno zahvalila.«
 |
| Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov. |
Mojca Koletnik, podpredsednica je v imenu Zveze
koroških partizanov in Zveze slovenskih žena prisotne
s strani prireditelja WerkStattMuseum v hiši Margarete Schütte-Lihotzky
povabila na otvoritev razstave z naslovom 'ŽENSKO IME ODPORA' (Der weibliche
Name des Widerstands) katero bodo odprli 25.
marca 2023 ob 15. uri v Ljudskem domu v Celovcu. Celoten projekt je posvečen
slovenskemu ženskemu uporu na Koroškem in ustanovitvi Koroške antifašistične
fronte žena leta 1943 v Železni Kapli. Želja prireditelja je, povezati
uporniško gibanje koroških slovenk in delovanje istomislečih žensk po ostalih
krajih Avstrije in njihov poznejši razvoj.
Več o razstavi v nemškem in slovenskem jeziku preberete na tej povezavi http://www.werkstattmuseum.at/
 |
| Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. |
Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar,
državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalni
konzul Anton Novak, Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine
Gasser, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schelander-Obid, podpredsednica
Krščanske kulturne zveze Monika Novak-Sabotnik, županja trške občine Železna, Kapla Elisabeth Lobnik, predsednik SPD Zarja
Willi Ošina, predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof, predsednik
kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, bivša predsednica
slovenskega centra PEN Ifigenija Simonovič Zagoričnik, podžupan trške občine
Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, predsednik
Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Slovenskega prosvetnega
društva Zarja Willi Ošina.
 |
Pisateljica Maja Haderlap. |
Kulturni spored sta oblikovala tamburaški ansambel Tamika iz
Železne Kaple in pisateljica Maja Haderlap. Osrednja prireditev koroških žena je
bila v Železni Kapli zato ker je bila tu pred 80imi leti ustanovljena
predhodnica zveze, koroška Antifašistična fronta žena.
VIDEO - Posnetek celotne proslave.
Besedilo foto in video: Janez Platiše
