»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Tako te je prosil križani na tvoji desni.
In ti si se ga spomnil: »Še danes boš z menoj v raju!«
Jezus, danes ti to prošnjo izrekam jaz. Izrekam ti jo v
imenu tisočev, ki nimajo časa, da bi ti jo izrekli, ker jih smrt doleti sredi
koraka. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki te morda niti ne poznajo, ne vedo
zate in za tvojo veliko noč. Izrekam jo tudi v imenu tistih, ki se jezijo nate,
te morda celo preklinjajo in govorijo, da vsega tega gorja ne bi smelo biti, če
bi Bog v resnici bil in če bi bil ljubezen.
Jezus, spomni se vojakov, ki so jih pognali na bojišče in
umirajo zaradi pohlepa vladajočih. Jezus, spomni se vseh njihovim mam, ki iz
bolečine šepetajo svoje molitve in ne vedo, ali naj molijo za srečno vrnitev
ali za večni pokoj svojih sinov.
Jezus, spomni se vseh žena in deklet, ki so se veselile
ljubezni in načrtovale prihodnost. Ozri se v čez noč postarane obraze. Poglej
njihove solze, ki jih jočejo nad izgubljeno mladostjo in nad prihodnostjo brez
obetov.
VIDEO
Jezus, spomni se otrok. Predvsem se spomni otrok. V sanjah
objemajo očete. V sanjah se igrajo okoli domače hiše. V sanjah se smejijo z
vrstniki. V sanjah so srečni. Potem pa jim sanje pretrga spoznanje, da so
begunci, skupaj s tolikimi drugimi. In izginejo objemi in igra in smeh in
sreča. Jezus, spomni se jih.
Jezus, spomni se tudi vseh tistih, ki jim je otrdelo srce in
se spremenilo v grob, v katerega so pokopali ljubezen, sočutje in
človečnost.
Jezus, spomni se vsega človeštva.
In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen tvojega
pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji,
nikogar, ki trpi in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu
ostajalo živo upanje na veliko noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje,
da bomo s teboj v raju.
Jezus, podari nam veliko noč, da bomo tudi mi mogli svetu
prinašati veliko noč!
Ob letošnjem praznovanju velike noči to iskreno želim vsem!
Ljubljana,
8.4.2023 – Na veliko soboto ob 12. uri je nadškof Stanislav Zore v ljubljanski
Stolnici blagoslovil velikonočne in druge jedi. Obred je spremljalo tudi precej
turistov. Lahko sem posnel celoten obred, ki si ga lahko ogledate.
Blagoslov
jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka,
da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju.
Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas
opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri
samostojnem bogoslužnem opravilu ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočne jedi so: kruh, meso, pirhi in
hren.
Velikonočna
jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne
večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve –
velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslov se
začne z besednim bogoslužjem,[2] ki mu sledi nagovor in prošnje za
vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo
vsebino in simboliko:
VIDEO
Kruh je znamenje Božje dobrote in
človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano.
Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v
zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je
Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi
čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi
verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo
prejemali.
Meso (šunka) je podoba Jezusa
Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe.
Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na
rešitev iz egiptovske sužnosti.
K blagoslovu
prinesemo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran,
hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva
življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je
podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju
odvalil.
Korenine hrena nas
spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko
okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega
odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila
predvsem žeja po človeški in Božji bližini.
Ljubljana, april 2023 - Simbioza Genesis, socialno podjetje
vas v mesecu aprilu ponovno vabi na delavnice digitalnega opismenjevanja.
Ponujajo vam pester program za vse stopnje znanja – za začetnike, obnovitvene
delavnice in nadaljevalne vsebine za vedoželjne.
Oglejte si njihov program delavnic in tečajev, naveden v
nadaljevanju, predvsem pa vas vabijo k prijavam in obisku njihove spletne
strani in urnika dogodkov na povezavi. Več o vsaki
delavnici pridobite enostavno s klikom na posamezno povezavo, kjer se na
delavnico lahko tudi prijavite. Za več informacij pa so vam na voljo na tel.
040 778 475 ali na e-naslovu lab@simbioza.eu.
Delavnice V ŽIVO:
●Ob ponedeljkih, 3. in 17.
aprila – RAČUNALNIK moj prijatelj (skupina iz januarja) Več informacij in prijave na povezavi.
●Torek, 4. april –
FOTOGRAFIRANJE in UREJANJE SLIK na pametnem telefonu Več informacij in prijave na povezavi.
●Sreda, 5. april – Aplikacija
ADOBE SCAN na pametnem telefonu Več
informacij in prijave na povezavi.
●Sreda, 12. april – Novice na
pametnem telefonu – dnevnik.si Več
informacij in prijave na povezavi.
●Četrtek, 6., 13. in 20. april
– MOJ PAMETNI TELEFON (nadaljevalni
tečaj) – prva skupina Več informacij in
prijave na povezavi.
●Četrtek, 6., 13., in 20.
april – MOJ PAMETNI TELEFON (nadaljevalni tečaj) – druga skupina Več informacij in prijave na povezavi.
●Petek, 7. april –
Komunikacijsko orodje VIBER na pametnem telefonu (1. del) Več informacij in prijave na povezavi.
●Petek, 14. april – Delavnica
E-bančništvo na pametnem telefonu s strokovnjaki iz NLB Več informacij in prijave na povezavi.
●Petek, 21. april – Komunikacijsko orodje VIBER na pametnem
telefonu (2. del) Več informacij in
prijave na povezavi.
Delavnice
NA DALJAVO:
●Ob ponedeljkih, 3. in 17.
april – MOJ PAMETNI TELEFON (obnovitvena delavnica) Več informacij in prijave na povezavi.
●torek, 11. april – GOOGLE
ZEMLJEVIDI na pametnem telefonu Več
informacij in prijave na povezavi.
●torek, 18. april –
FOTOGRAFIRANJE in UREJANJE SLIK na pametnem telefonu Več informacij in prijave na povezavi.
●sreda, 12. april – Varna
uporaba mobilne banke na primeru NLB (1. del) Več informacij in prijave na povezavi.
●sreda, 19. april – Varna uporaba mobilne banke na primeru NLB
(2. del) Več informacij in prijave na povezavi.
Novo mesto-Sevno, 1. 4. 2023 – V dvorani Kmetijske šole Grm
in Biotehniške gimnazije je potekal redni letni glavni zbor Zveze vojnih
veteranov Slovenije, ki praznuje 30. letnico delovanja. V uvodnem delu je kot
slavnostni govornik veterane nagovoril državni sekretar Rudi Medved. Med gosti
je bil tudi načelnik GŠSV generalmajor Robert Glavaš, svetovalka predsednice RS
Breda Bunič, ter ostali visoki gostje. Zaslužnim posameznikom so podelili tudi
najvišja priznanja ZVVS. Red I. stopnje je prejel nekdanji predsednik ZVVS
Janez Pajer.
Državni sekretar Rudi Medved je zbranim čestital ob jubileju
in izrazil hvaležnost in spoštovanje do njihovih dejanj v času osamosvojitve in
nadaljeval:
"Hvaležnost in spoštovanje vsem, ki so v narodovi
zgodovini slišali klic domovine in vedeli, kaj jim je storiti. Niso bili vselej
razumljeni, bili so morda celo prezrti. Domovina jih pomni. Tudi po njihovi
zaslugi je domovina postala država. In domovina bo pomnila tudi vaša dejanja,
drage veteranke, dragi veterani. Vi ste bili s svojim narodom v prelomnih
trenutkih. Hvala vam. In slava vašim tovarišem, ki so na oltar domovine
položili najsvetejše, svoja življenja," je poudaril državni sekretar
Medved in posebej izpostavil tudi vzgibe po potvarjanju zgodovine in dejstev ob
osamosvojitvenih procesih.
"Osamosvajanje
in samo osamosvojitveno vojno je treba obravnavati objektivno, pri čemer ne
more in ne sme biti prostora za potvarjanje, obtožbe in celo sovražnost, saj to
ne vodi drugam, kot k poglabljanju delitev v narodu, v politiki in med tistimi,
ki ste aktivno sodelovali v osamosvojitvenih procesih in vojni za
Slovenijo," je povedal Medved.
V nadaljevanju je izpostavil, da je dolžnost vseh nas, da
prikazujemo obdobje osamosvojitve, podkrepljeno z resničnimi dejstvi. "Le
tako bomo ohranili spomin. Le tako bomo prepričljivi. Preprosto ne smemo
dopustiti, da bodo mlajše generacije na proces osamosvajanja gledale
ravnodušno. Samo s podajanjem resnice in idealov, ki so nas vodili, bomo mladim
vsadili v srca domoljubje in ponos, da živijo v samostojni, suvereni državi
Sloveniji."
Državni sekretar Medved je opomnil tudi na nujnost odprtega
dialoga z nevladnimi organizacijami, kamor sodi tudi Zveza veteranov vojne za
Slovenijo. Na MORS se trudimo ves čas vzdrževati dialog in prisluhniti izzivom,
ki jih imajo.
VIDEO - Rudi Medved, državni sekretar MORS.
"V dialogu z vami želimo odpraviti takšne in drugačne
ovire. Če je treba karkoli spremeniti v zakonodaji, bomo to storili skupaj z
vami. V zvezi veteranov vojne za Slovenijo, pa tudi v drugih veteranskih
organizacijah veste, da ni vselej tako. Vedite, da imate v sedanji vladi
doktorja Roberta Goloba in v ministrstvu za obrambo pod vodstvom Marjana Šarca,
iskrene sogovornike, s spoštljivim odnosom do vrednot, ki jih zastopate.
Skušamo tudi kar najbolje ustvarjati razmere za vaše delovanje. Tudi s povišanjem
denarnih sredstev za podporo vašemu delovanju," je v povedal državni
sekretar Rudi Medved.
Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) pa je pred tem
prisotne nagovoril z naslednjim besedami:
"Lepo pozdravljeni ob 30-letnici Zveze
veteranov vojne za Slovenijo in seveda pred našim letošnjim glavnim zborom,
katerega bomo izvedli v nadaljevanju. Nahajamo se, kot je že povedal voditelj
našega programa, v tem objektu, kjer se izobražujejo mladi. In predvsem to je
ena od naših nalog v tem temeljnem poslanstvu, da prenašamo izkušnje in seveda
spomine na čas, v katerem smo imeli priložnost in pa seveda tudi čast
sodelovati, to je na osamosvojitev Republike Slovenije in še posebej na
osamosvojitveno vojno. Seveda to naše poslanstvo ne bi bilo poslanstvo, če ne
bi seveda tudi mi, vojni veterani, negovali spomin na celotno obdobje
uporništva slovenskega naroda. Zato sem izredno vesel, da smo na vsaki
slovesnosti skupaj z dragimi prijatelji in prijateljico iz Koordinacije
domoljubnih in veteranskih organizacij, kjer ravno to vsi skupaj in enotno
negujemo. Negujemo ta spomin, kajti veterani ne bomo pisali zgodovine, ampak
smo vojni veterani poklicani, da o njej govorimo, da o njej tudi pišemo in
seveda da čim bolj verodostojno prenašamo vse, kar se je takrat dogajalo, v
letu 90 in 91, da bodo zanamci vedeli, kje so njihovi predniki tudi sodelovali.
Zgodovino naj pišejo, tako kot do sedaj, v celotni zgodovini, zgodovinarji.
To
tudi počnejo, bolj ali manj verodostojno, vendar pa bo seveda čas pokazal, kaj je
tisto, kar je bilo napisano in zasnovano na dejstvih in kaj je nekaj drugega.
Zaradi tega smo pa mi dolžni vse to ne samo govoriti, ampak tudi zapisati. V
teh 30 letih je napisano tisoče strani v različnih brošurah, zbornikih, knjigah,
in verjamem, da bo še kaj napisano, in verjamem, da bo to podlaga ravno
zgodovinarjem, da bodo ugotovili, kaj je tisto, na čemer temelji ta naša
država, katero smo pomagali soustvarjati in katero smo tudi obranili. Zaradi
tega še enkrat izrekam zahvalo vsem, s katerimi naša organizacija sodeluje, to
pa je tisto, kar je potrebno venomer poudarjati: sodelovanje, skupno delo,
ravno za to, o čemer sem tudi prej govoril. In seveda nikoli v tem našem
omenjanju sodelovanja ne izpustimo Ministrstva za obrambo, ne izpustimo
Slovenske vojske, naše Slovenske vojske, ne izpustimo kolegov iz Koordinacije
veteranskih in domoljubnih organizacij, in pa seveda naše okolje, tisto okolje,
kjer delujemo, kjer živimo in kjer nas tako župani kot seveda tudi vsi tisti,
ki so bodisi svetniki bodisi imajo kakšne druge dolžnosti z ostalimi
organizacijami tudi potrebujejo. To sodelovanje je izredno pomembno in naj se
nadaljuje tudi v prihodnje.
Še enkrat dobrodošlica vsem in
prijetno ne samo druženje, ampak seveda tudi počutje v tem lepem prostoru, v
katerem se nahajamo."
Urban Kramar, podžupan MO Novo mesto je prisotnim z naslednjimi besedami
izrekel dobrodošlico:
"Pozdravljam vas v imenu župana Mestne
občine Novo mesto Gregorja Macedonija in v svojem imenu ter vam hkrati izrekam
dobrodošlico v Novem mestu. Naši kraji so še kako povezani z vsemi, ki ste pred
več kot tremi desetletji prevzeli odgovornost za Slovenijo ter odločno in
častno odigrali svojo vlogo in s tem tudi tvegali svoja življenja. Zato Mestna
občina Novo mesto vsako leto slovesno obeležuje praznik države in spominski dan
občine skupaj, saj tako prispevamo k ohranjanju zgodovinskega spomina na dneve
osamosvojitvene vojne in utrjevanje naše narodne zavesti ter odnosa do naše
domovine. Mestna občina Novo mesto je že pred več kot dvema desetletjema v
svojem statutu opredelila 26. junij kot spominski dan na prvi izstreljeni naboj
v Pogancih leta 91. Ta dogodek je bil tudi uvod v osamosvojitveno vojno za
samostojno, suvereno in demokratično Slovenijo. Temu spominu se vsako leto
poklonimo s slovesnostjo in polaganjem vencev v Pogancih in na grob Franca
Uršiča. Kot predstavnik generacije, rojene v letu plebiscita, ki je imel v času
osamosvojitvene vojne manj kot eno leto, težko v tej družbi razlagam pomen
prelomnih dogodkov izpred več kot 30 leti, dovolite pa mi, da z vami delim
kratko osebno izkušnjo.
Moj prvi stik z osamosvojitveno vojno
je povezan z dedkovo bogato knjižno polico, na kateri sem kot nekajletni deček
odkril knjigo črnih platnic s fotografijo gorečega tanka na naslovnici in
naslovom 10 dni vojne za Slovenijo. Verjamem, da jo marsikdo izmed vas pozna,
mene pa je seveda z bogatim fotografskim materialom kot mladega dečka takoj
pritegnila. Redno sem jo listal, vsako leto razumel kakšen stavek več in
prepoznal lokacije na vse več in več fotografijah. Predstavljate si lahko, da
so ta vedno nova zavedanja v kombinaciji z naivno otroško radovednostjo
sprožala plazove vprašanj.
Pred 30 leti ste si upali iti na pot
sprememb in kot predstavnik mlajše generacije, ki ste ji zagotovili, da živi v
miru in svobodi, izrekam globoko hvaležnost. Prav tako izražam poklon in
spoštovanje do vseh žrtev osamosvojitvene vojne. Ravno aktualni dogodki na
vzhodu Evrope so opomin, da mir, samostojnost in ozemeljska nedotakljivost
nikakor niso samoumevni.
Želim vam prijetno druženje v Novem
mestu in uspešno izpolnjevanje vašega poslanstva – ohranjanja spomina na
državotvorne dogodke ob rojstvu samostojne Slovenije."
Generalmajor Robert Glavaš, načelnik
GŠSV je v svojem kratkem
nagovoru povedal:
Seveda lep pozdrav tudi s strani mene
osebno kot pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, da obeležimo skupaj z
vami lepo obletnico, ki je tudi na zaslonu zapisana – 30 let. 30 let je dolga
doba. Če se ozrem na Slovensko vojsko, kaj vse smo prehodili v 30 letih,
verjetno ogromno. In če se vrnem zdaj na vas, vi ste pa tisti, ki ste nam
tlakovali to pot, da lahko danes Slovenska vojska zaživi oziroma da dela tisto
poslanstvo, ki je pomembno, ne samo za pripadnice in pripadnike Slovenske
vojske, ampak za celotno družbo. In tukaj gre zahvala vsem vam in vsem nam,
tudi meni osebno, ki sem bil del te zgodbe od 91. leta, da lahko s pridom
prenašamo to izkušnjo, to znanje tudi na mlajše generacije.
Želim vam lep današnji dan, uspešen,
in seveda dobitnikom medalj – vidim, da jih je ogromno tam – tudi pohvala in
zahvala tudi z moje strani."
Zveza veteranov se vsako leto zahvali
članom, posameznikom za njihov prispevek pri delovanju in dejavnosti Zveze ter
njene prepoznavnosti v slovenskem prostoru.
Letošnje
najvišje priznanje Red I. stopnje pa
je prejel Janez Pajer iz OZVVS
Krasa in Brkinov Sežana.
Red II. stopnje so prejeli:
Srečko Križanec iz OZVVS Štore, Jože Erjavec iz OZVVS Idrija-Cerkno, Ivan Marc
iz OZVVS Ajdovščina-Vipava, Istvan Ravbar iz OZVVS Krasa in Brkinov Sežana,
Marjan Grabnar iz OZVVS Dolenjska, Martin Henigsman, Bojan Jakša, Zvonimir
Radkovič iz OZVVS Bela krajina, Edi Koren iz OZVVS Slovenska Istra, Drago
Pristovnik in Miran Krušič iz OZVVS Slovenska Bistrica, Janez Benkovič, Etbin
Jerman in Zvonko Cvek iz OZVVS Kamnik-Komenda in Janez Gregorič iz OZVVS
Domžale.
Red III. stopnje so prejeli:
Ivan Lovše iz OZVVS Litija-Šmartno, Radovan Petje iz OZVVS Litija-Šmartno,
Janez Kocbek iz OZVVS Lenart, Leopold Čuček iz OZVVS Slovenska Istra, Marjan
Plut, Jože Mavrin in Matija Brunskole iz OZVVS Bela krajina, Zoran Leko
in Marjan Jerman iz OZVVS Dolenjska, Danilo Štemberger in Darko Mržek iz OZVVS
Snežnik, Marta Plajh iz OZVVS Slovenske Konjice, Vladimir Korošec, Milivoj
Štrekelj, Ciril Sigulin, Emilij Repovž iz OZVVS Krasa in Brkinov Sežana,
Miroslav Drnovšek in Ernest Kokalj iz OZVVS Zasavje, Franci Hliš iz OZVVS Ptuj,
Miran Ahtik in Alojz Hudarin iz OZVVS Velenje.