Parkinsonovo bolezen je potrebno zdraviti celostno in sistemsko

Ljubljana, 11. 5. 2023 - V Sloveniji se zavedamo dejanskega vpliva Parkinsonove bolezni na življenja bolnikov, njihovih bližnjih in tudi na celotno družbo, vendar to ni dovolj, so ugotavljali udeleženci na posvetu ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni. Izpostavili so potrebo po celostni obravnavi bolnikov s to nevrološko boleznijo in sistemski podpori.                       

Nevrologinja Maja Trošt z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na posvetu z naslovom Se zavedamo dejanskega vpliva Parkinsonove bolezni? pojasnila, da je Parkinsonova bolezen počasi napredujoča, degenerativna bolezen možganov, katere vzroka ne poznamo. Bolezen se izraža v motoričnih simptomih, kot je tresenje, pa tudi v nemotoričnih simptomih. Razlog za težave je v pomanjkanju hormona dopamina v možganih zaradi propadanja celic. Izpostavila je pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja te bolezni ter celostno obravnavo. Poudarila je tudi skrajšanje čakalnih dob, da bi bolnike bolj pogosto srečevali v svojih ambulantah. "Izzivov nam ne zmanjka, čeprav mislim, da nam ne gre slabo," je menila.

Nevrolog Dejan Georgiev z ljubljanske nevrološke klinike je povedal, da zdravljenje Parkinsonove bolezni sicer poteka z blaženjem simptomov s kombinacijo zdravil, terapij in kirurškim zdravljenjem. Bolnikom v pozni fazi, ko zdravila ne pomagajo dovolj, poleg zdravljenja s črpalkami svetujejo nevrokirurško zdravljenje oz. globoko možgansko stimulacijo. Zdravniki po njegovih besedah želijo uresničevanje obnovitvene rehabilitacije in sistemsko podporo ter razumevanje politike za obolele s to neozdravljivo degenerativno nevrološko boleznijo.

Kako pomembna je fizioterapija za bolnika s Parkinsovo boleznijo, je opisala fizioterapevtka Sabina Posar. S fizioterapijo bolnikom pomagajo vstati iz postelje, izboljša se jim motorika, na začetku jih vprašajo, kaj si želijo in podobno. "Na začetku bolezni je pomembno svetovanje, bolnike moramo prepričati, da morajo telovaditi in zakaj jim to koristi," je dejala in opozorila na pomanjkanje fizioterapevtov in tudi ustreznega izobraževanja.

Da je Parkinsonova bolezen v našem sistemu malo zapostavljena, je opozorila predsednica društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. "Nismo obravnavani tako kot na primer rakavi in srčni bolniki, ki potrebujejo multidisciplinarno obravnavo. Do te ima žal dostop le manjši del bolnikov," je dejala in dodala, da v društvu, ki s svojim delovanjem že 33 let združuje več kot 1300 obolelih s Parkinsonovo boleznijo in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami in njihovih skrbnikov, na to opozarjajo že 25 let. Društvo si že več let aktivno prizadeva tudi za uveljavitev pravice do redne obnovitvene rehabilitacije za obolele s Parkinsonovo boleznijo.

Slavko Stošicki iz društva je med drugim povedal, da so v društvu pri pripravi izhodišč nacionalnega programa obvladovanja Parkinsonove bolezni poudarek dali rehabilitaciji, ustanavljanjem regionalnih centrov in uvedbi paliativne oskrbe. "Načrtovano je, da bi približno med 1800 in 2000 pacientov letno šlo skozi program rehabilitacije, s čimer bi bilo zadovoljivo rešeno to področje," je dejal in dodal, da bi do junija 2024 vse to tudi uzakonili.

V okviru svetovnega dne bo zvečer ljubljansko Tromostovje osvetljeno z rdečo barvo, ki predstavlja simbolno barvo Parkinsonove bolezni in rdečega tulipana. Popoldne pa je predstavnike društva Trepetlika sprejela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

VIDEO - Novinarska konferenca in posvet društva Trepetlika 2023 

Pogovor s šefinjo restavracije Potočka v Termah Snovik

Snovik, april 2023 – Restavracija  Potočka v Snoviku se po skoraj 20ih letih spreminja v sodobno restavracijo, ohranja svojo domačnost in svoje jedi povzdiguje s Kneippovimi elementi s svežo sezonsko hrano, ravno sedaj, ko so aktualne tudi čemaževe in špargljeve jedi. Veliko zaslug za kulinarični uspeh, bogato in kakovostno ponudbo ima šefinja kuhinje Advijo Halilović. Zato smo jo prosili za pogovor v katerem je spregovorila tudi o  njenih izzivih in priporočilih.

Mineva že skoraj 20 let od odprtja restavracije Potočka v Snoviku. Restavracija že od svojih pričetkov dopolnjuje ponudbo termalnega kompleksa Term Snovik in bazenske obiskovalce. Restavracija ima tudi notranji bazenski del, do katerega je direkten prehod iz bazenom, tako kopalcem omogoča celovito ponudbo v času njihovega razvajanja. Kasneje z odprtjem apartmajskega naselja na robu gozda se je ponudba razširila tudi za penzionske goste, kateri v veliki večini okušajo njihove bogate samopostrežne zajtrke, dnevna kosila, prigrizke in raznolike večerje.

Danes restavracija z razširitvijo restavracijskih prostorov postaja izredna atraktivna lokacija, kjer vas postrežejo z domačimi polnimi, sezonskimi okusi in raznovrstnimi dnevnimi in a la carte meniji vsak dan v letu, od ponedeljka do nedelje. Ponudba restavracije vas ne bo pustila ravnodušne, začutili boste sodobno domačnost v vseh jedeh, ki jih šefinja Advija Halilović ustvarja s svojo ekipo. Potočka vas gostoljubno pričakuje tudi za številna praznovanja za najlepše življenjske trenutke. S svojo značilno polkrožno obliko nudi gostom tudi zelo prijetno vzdušje, na zunanji strani pogled na potok, zelenjavni vrt, bližnje travnike in zeleni gozd, ki je vedno pravi balzam za dušo.

Kuhinja restavracije Potočka v Termah Snovik je v zadnjih letih znana po Kneippovih jedeh, ki slonijo na svežih sezonskih sestavinah tako za bogate zajtrke kot dnevna kosila in a la carte ponudbo. Vsak dan v aprilu vas vabijo na čemaževe dneve, da se spoznate s t.i. divjim česnom, ki velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, v maju pa se bodo meniji tudi obarvali zeleno, zvezda na krožnikih bodo postali šparglji. Dozo sladkega boste preverjeno potešili z domačimi sladicami, dnevno svežimi domačimi torticami in drugimi sladicami, seveda ob dišeči kavici ali termalnih napitkih. V restavraciji najmlajšim obiskovalcem pripravijo posebne otroške menije, ki razveselijo otroške očke in trebuščke.

 

Povečani prostori omogočajo večja praznovanja in srečanja ob rojstnih dnevih, birmah, obhajilih ali kar tako, za prijetno obedovanje v družbi družine ali prijateljev, da ni potrebno kuhati vsak dan doma. Za najlepše življenjske trenutke se sprostite in kulinarična doživetja za vaše praznovanje prepustite kuharskim mojstrov restavracije Potočka, ki temelji na okusni lokalni kulinariki, ki jo osvežujejo s sezonskimi jedmi.

Pogovarjali smo se s šefinjo restavracije Potočka v Termah Snovik

Šefinja kuhinje v restavraciji Potočka je Advija Halilović. V restavraciji Terme Snovik, dela že 11 let, pred tremi leti pa je prevzela vodenje kuhinje Potočke.

 

Kako se je vaša kuharska pot pričela?

Kuham praktično že od malih nog, ko sem pomagala svoji mami pri ustvarjanju odličnih obrokov za našo družino, profesionalno pa kuham, že več kot 25 let. Od nekdaj sem si želela delati z ljudmi, zato sem se odločila za poklicno pot v gostinstvu in turizmu. Preden sem prišla v Terme Snovik sem delala v kuhinji bolnišnice, kjer sem se izurila v pripravi različnih diet in zdravih obrokov. Izkušnje sem nabirala tudi pri opravljanju popoldanske obrti, po večih á la carte kuhinjah, ko sem vsa ta leta nudila pomoč številnim šefom.

V termah vašo ponudbo menijev oblikujete po Kneippovi filozofiji zdravega načina življenja, katerega dva od petih stebrov predstavljata prehrana in zelišča. Zaupajte nam, kakšna je prehrana po Kneippovi filozofiji, ki jo je že v 19. stoletju razširjal Sebastian Kneipp?

Advija: Ponudba menijev je usmerjena v prehrano po Kneippu, katera je  enostavno dobra – polnega okusa, raznolika, polnovredna in sveža. Kneipp je namreč dajal pri njeni pripravi poudarek sezonskim in lokalnim izdelkom in živilom rastlinskega izvora, ni pa prepovedoval določene vrste hrane. Majhni obroki večkrat na dan varujejo prebavila in preprečujejo napade lakote, zato tudi pripravljamo brezplačne zdrave malice za vse goste enkrat tedensko. 

Predvsem pa v Snoviku uživanje hrane povezujemo s pozitivnim doživetjem, veseljem in z užitkom. Kneipp je ljudem, ki jih je zdravil, naročal pitje vsaj 1,5 litra vode na dan in uporabo čim manj soli v prehrani, več zelišč. V Snoviku imamo tudi lastne zelenjavne in zeliščne vrtove, kjer vzgajamo lastno zelenjavo, ki jo uporabimo pri pripravi jedi, dnevno pa režemo zelišča in jih vključujemo v večino jedi. Nekaj zelenjave poleti ponudimo tudi gostom, ki si sami kuhajo v apartmajih.

Zakaj ohranjate domačnost, seveda s sodobnim pridihom? Z zagotovostjo lahko rečemo, da je vaša kuhinja tradicionalna s pridihom sodobnosti, kajne?

Advija: Domače jedi po tradicionalnih receptih in domače sladice nas vračajo v prijetno razpoloženje, nas vračajo v otroštvo in veselje, ki ga občutimo, ko se skupaj vsede celotna družina. Želimo si, da so naši gostje srečni in zadovoljni. Si predstavljate domačnost, ki jo občutimo, ko zadiši po pravkar pečenem kruhu? Omamno zadiši po restavraciji. Kruh je bil tudi za Kneippa pomembno osnovno živilo, prednost je dajal moki iz celega zrnja, saj se vitalne snovi v zrnu ohranijo dalj časa kot v moki.

Kakšne izzive vam predstavlja kuhanje po Kneippovih metodah?

Advija: Izziv prehrane po načelih Kneippa mi prestavlja priprava sodobnih jedi za vsakdanjo ponudbo ob uporabi svežih, sezonskih, lokalnih in zdravih živil. Pri tem se trudim upoštevati tradicionalne jedi in tudi načine priprave, kot so jih izvajali naši dedki in babice, ko so skrbeli za zdravje tudi tako, da so v prehrani uporabljali veliko raznovrstnih zelišč in začimb.

Sledimo pa trendom v gostinstvu in sezonam ter se z raznoliko prilagajamo okusom in željam gostov. Imamo posebno ponudbo jedi za otroke, vitalni Kneippov meni in sezonsko ponudbo z aktualnimi svežimi sestavinami.  Posebno pozornost posvečamo pripravi zajtrkov, saj se, kot pravi pregovor »po jutru dan pozna«. Nudimo domače mleko iz kmetije Pr’Ostank, skuto, marmelade, med, sveže in suho sadje, kosmiče, moko in sokove pridelovalcev iz okolice, gostom je tudi na voljo brezglutenski kotiček in domači namazi iz zelišč, ravno sedaj tudi čemaževi namazi, namazi iz dimljene postrvi, skute, tudi veganski namazi iz sončničnih in bučnih semen.

V ponudbo jedi vključujemo tudi jedi Okusi Kamnika, kot Firštov golaž s tuhinjsko filo in postrvi, ki so naša posebnost in jih pripravljamo na več različnih načinov. Sveža tuhinjska postrv iz bližnje robogojnice Nevljica se znajde na krožnikih vsak dan v številnih oblikah, kuhana, pečena, ocvrta, dušena, skratka vedno se najde nov način za predstavitev kraljice rečnih rib.

So na voljo tudi dnevna kosila?

Advija: Prav vsak dan izdelamo tri okusne menije dnevnih kosil. Vedno je na voljo en mesni, eden ribji in en meni je Kneippov, lahek, vitalni. Tako poskrbimo za vse okuse naših gostov tudi z veliko izbiro jedi po naročilu, od klasičnih menijev do testenine, rižot, kaš in drugih Kneippovih jedi. Rezervacije niso potrebne, le za večje skupine pa so. Dnevno kuhamo vse sproti, tako je hrana sveža. Ker sem velika ljubiteljica zelišč, se moj dan velikokrat prične na zeliščnem vrtu z nabiranjem zelišč. Med prilogami pa se velikokrat znajdejo zdrobovi korenčki, skutini štruklji, ki jim dodajamo tudi zelišča, najbolj pogosto kar pehtran.   

Katere jedi so na vrhu vašega seznama, ki bi jih priporočili vašim gostom?

Advija: Jedi, ki bi priporočila v naši restavraciji Potočka je kar precej. Od raznovrstnih rižot in testenin, do raznih štrukljev, vendar bi izpostavila svežo tuhinjsko postrv, pečeno na žaru in kot prilogo kremno polento ter popečeno zelenjavo z gobicami. Če bi zbrali bolj zdravo sladico, priporočam Kneippov kolaček s suhim sadjem, za večjo dozo sladkega pa košček domače torte.

V zadnjem času pripravljate tudi številne poslovne dogodke in praznovanja, srečanja za skupine?

Advija: Z razširitvijo restavracijskih prostorov in odprtjem večnamenske dvorane gostimo številne skupine ob različnih srečanjih in izobraževanjih, saj dvorana ponuja tudi vso tehnično opremo za izvedbo dogodkov. Njihova srečanja obogatimo z željenimi sprejemi ob kavi in prigrizkih, kosilih in toplo-hladnih bifejih. Dvorana pa je odlična za številna praznovanja za zaključene skupine, v kuhinji pripravimo raznovrstne menije, od juh, glavnih jedi, sladic in seveda po naročilu tudi spečemo okusne domače torte.

Vaša skrivnost za odličen dan v kuhinji?

Advija: To je moja ekipa, brez katere si ne predstavljam izzivov v kuhinji in polna mera dobre volje in ljubezni, ki jo vedno primešamo v vse jedi. 

Za strežbo skrbi prijazna ekipa, ki vam bo svetovala pri vaši izbiri menija. Ker je Kamnik znan tudi po domačih pivih in je znana pivovarska destinacija, tudi v Potočki strežejo lokalno pivo iz Domače pivovarne pod Menino, Menin'c, seveda poleg številnih drugih toplih in hladnih napitkov in izbranih pijač.

Restavracija je za vse goste odprta vsak dan od 7. do 21. ure, ob sredah, petkih in sobotah pa do 22. ure. Za rezervacije se jim oglasite na telefonsko številko 01 83 44 100 ali preko elektronske pošte gostinstvo@terme-snovik.si. Naj obisk Tuhinjske   doline postane prijetno kulinarično doživetje.

Velika noč 2023 – rimokatoliška in pravoslavna

V letu 2023 rimokatoliško Veliko noč praznujemo v nedeljo, 9. aprila. Dela prost dan bo tudi ponedeljek, 10. aprila. Pravoslavna Velika noč bo v nedeljo, 16. aprila 2023.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Veliko noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust.

Velikonočne tradicije se razlikujejo med državami. Na veliki petek je zapovedan post, na veliko soboto sledi blagoslov jedi, ki se potem uživajo v nedeljo za zajtrk. Suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in peciva pa trnjevo krono.

Vse dobro in blagoslovljene praznike vam želimo.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov 2023 #video

 »Jaz sem z vami vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20)

Dragi bratje in sestre v Kristusu! Praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Jezus je svoje učence že pri zadnji večerji povabil, da jih bo po vstajenju pričakal na gori v Galileji. Tam se jim bodo odprle oči, da bodo lahko videli dlje in spoznali pomen dogodkov, ki so se zgodili v Jeruzalemu.

Gora je bila že v Stari zavezi kraj, kjer se Bog razodene Mojzesu in mu izroči deset besed, da bi lahko človeštvo živelo v zavezi miru s Stvarnikom in med seboj. Na gori in ob njej so se preroki in ljudstvo učili prepoznavati njegovo moč in lepoto, ki jih presega, a vendar privlači, ker v njej slutijo tudi svoj lastni izvor in cilj. Tri od svojih učencev je Jezus pred trpljenjem popeljal na goro, kjer jih je pokril oblak in so v njem zaslišali glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, ki sem ga vesel. Njega poslušajte«. Prepoznali so Boga kot Očeta, ki mu je mar za vsakega od njih.

VIDEO

Pot na goro in spust z nje je podoba človeškega življenja. Pomaga nam razumeti velikonočno skrivnost. Bog ne odpravlja trpljenja in smrti, obsije pa z lučjo ti dve skrivnosti človeškega bivanja. Ta luč je njegov klic in obljuba, da bo z nami vse dni do konca sveta. Vendar ne v obliki sile in moči, pred katero bi moral človek trepetati, ampak v podobi bližine in lepote, v kateri se človek počuti ljubljen in varen. Z vstopom Božjega Sina v človeško smrt, sta tudi smrt in trpljenje postala del poti iz starega v novo, iz človeškega v Božje. Po tej poti ne hodimo sami, ampak v tesni navezi z Njim, ki pozna pot in gleda cilj.

Dragi bratje in sestre, to vero v moč in lepoto Božjega življenja želimo škofje deliti z vsemi prebivalci naše domovine ter z vsemi rojaki v zamejstvu in po svetu. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne ter vse, ki ste daleč. Kristus je vstal in živi za vse. Aleluja!

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž
Celjski škof