Niti črna preproga mu ne povzroča težav

Robotske sesalnike Roomba imamo radi, ker zlahka posesajo ves prostor, se medtem izogibajo pohištvu in pazijo, da ne zgrmijo po stopnicah. Zaradi te sposobnosti se nekateri zmedejo, ko zapeljejo na črno preprogo, a ne najnovejši sesalniki podjetja iRobot! Poglejmo, zakaj?

Ob zori robotskih sesalnikov so inženirji hitro ugotovili, da je najpogostejša zelo nevarna past v stanovanju stopnišče. Tu ni nobene fizične prepreke, ki bi preprečevala, da robot ne bi zapeljal pogubi naproti. Rešitev so našli hitro in sploh ni bila težka. Na trebuh robota so vgradili več infrardečih tipal, ki mu ves čas »gledajo« pod »noge« in ga ustavijo, ko se znajde na robu »prepada«. Princip delovanja teh tipal je preprost. Navzdol oddajajo žarek očem nevidne svetlobe in v kolikor takoj ne prejmejo odboja, robota ustavijo. Zanesljiva so in robustna, le občasno jih je treba pobrisati s krpo, da s površine odstranite morebitno umazanijo. Ne, ker v nasprotnem primeru ne bi preprečevalo padca, temveč zato, ker drugače robot sploh ne bi hotel delati. Ker tipalo ne bi zaznalo odboja signala, bi mislil, da pod njim ni tal. To nakazuje na manjši izziv, ki pa se ni pojavil, ker bi bila tipala slaba, temveč je posledica njihovega zanesljivega delovanja.

Vprašati se morate, kaj so barve? Ni težko. Barve so različne valovne dolžine. Že res. Kaj pa bela in črna? Tu je že težje. Bela je mešanica vseh valovnih dolžin (barv svetlobe), medtem ko črna pomeni, da svetlobe sploh ni. Če pogledamo drugače. Bela površina odbija vse svetlobne žarke, črna jih absorbira (vpija). Tudi infrardeče valovanje. V tem je težava. Robot zapelje na črno preprogo, tipalo odda signal, ki ga »črnina« vpije in robot se bo po nepotrebnem ustavil. Še huje zanj je, če je preproga sestavljena iz belih in črnih pasov. Takrat se mu po domače rečeno »zmeša«.

Jasno je, da si takšnih težav ne želimo. Zadnje, kar bi hoteli, je, da bi morali zaradi robota odstraniti preproge, ki so nam všeč. Razumljivo je, da tako ne gre in da morajo izdelovalci robotov najti rešitev, čeprav so opisani primeri redkost. Podjetje iRobot jo je našlo. Njihovi novejši roboti, kot sta Roomba j7 ali kombinirani sesalnik in pomivalec tal Roomba Combo j9, imajo tipalo z dvema svetlobnima signaloma. S tem so rešili težavo temnih preprog, ki za njihove robote niso več površina, ki je ne morejo posesati.

Ko smo že omenjali stopnice in druge nenadne razlike v nivoju tal, dovolite manjši nasvet. Tipala bodo zvesto opravila svoje delo, vendar s ciljem, da bo robot lažje opravil svoje vsakodnevno poslanstvo, ni odveč, da na zemljevidu v aplikacije na takšnih mestih vrišete navidezne črte, ki robota obrnejo. Na ta način boste izničili sicer zelo majhno verjetnost zanj tragičnega dogodka, ki bi se lahko zgodil, če bi se pod robotom zataknila kuhinjska krpa in prekrila tipala. Robot bi ves čas mislil, da je vse v najlepšem redu, saj bi se signali odbijali od krpe in ne od tal, kot bi se morali. Tudi, ko bi se znašel na vrhu stopnic.

Robotski sesalniki Roomba so postali naši zvesti domači pomočniki tudi zato, ker podjetjeiRobot redno nadgrajuje in izboljšuje navigacijo in učinkovitost sesanja. Že to, da so zaznali in rešili težavo s sesanjem temnih preprog, pove veliko o skrbi za potrebe uporabnikov. Prepričani ste lahko, da bo tako tudi v prihodnje.

V Termah Snovik ob 22. obletnici otvorili nov EKO KAMP SNOVIK

Terme Snovik so v sredo, 24. 1. 2024, skupaj v družbi poslovnih partnerjev, družbenikov, domačinov, zaposlenih ovekovečile že 22. obletnico delovanja term v Tuhinjski dolini. Tokratna obletnica je bila v znamenju predstavitve in otvoritve popolnoma novega EKO KAMPA SNOVIK, ki se nahaja v neposredni bližini termalnega centra v objemu neokrnjene narave. Ponujal bo 9 mest za počitniška vozila in 20 šotorišč, s pripadajočimi sanitarnimi objekti, ter pralnico, odprt pa bo vse dni v letu. Podporo in ekološko smer sta podprla tudi slavnostna govorca župan občine Kamnik, g. Matej Slapar in ga. Lidija Koren, predsednica združenja kampov Slovenije.

Mineva natanko 22. let, odkar so 25. januarja 2002 v Termah Snovik prvič za goste odprli pokrite bazene in do danes se jih je v zdravilnih termalnih bazenih kopalo že več kot 2.800.000. Veliko je tudi tistih gostov, ki se vračajo vsakodnevno, njihove zgodbe o moči zdravilne termalne vode so resnično navdihujoče. Direktorica Katarina Adam, je ob pregledu uspešno zaključenega poslovnega leta, poudarila, kako pomembno se je hitro odzivati v tem dinamičnem gospodarskem sektorju, saj je zdravstvena kriza močno vplivala na določene (predvsem tuje) poslovne partnerje. Vendar so s pospešenimi prodajnim aktivnostmi uspelo odpreti nove trge, ter s tem povečati tudi število gostov. Hkrati pa se lahko pohvalijo, da so bili lansko leto ponovno med najboljšimi kopališči, kar daje potrditev predvsem domačih gostov, da so na pravi poti.

V Termah Snovik že od samih začetkov razvijajo aktivno, zeleno in zdravo ponudbo. In tako so danes visoko v vrhu, pravzaprav kar pionir trajnostne naravnosti in odgovornega obnašanja do naravnih virov in okolja. Prav tako je z njihovo naslednjo zgodbo EKO KAMPA SNOVIK, saj so kamp zgradili v duhu trajnostne filozofije z lokalnimi materiali, kjer so uporabili les izključno iz Snovika, vse pa so izvajali s pomočjo domačih obrtnikov iz Tuhinjske doline. Kamp ima tudi izjemno lego saj ga na eni strani obdaja gozd, na drugi strani pa žuboreč potok. Gost lahko izbira med izjemno pestrimi pohodniškimi potmi, kolesarjenjem, v neposredni bližini pa seveda tudi topel termalni center z bazeni, savnami, wellnessom in restavracijo.

Pomen trajnostnega, zelenega razmišljanja pri tovrstnem podvigu je poudarila tudi ga. Lidija Koren, predsednica združenja kampov Slovenije, ter predala sadiko lipe, ki je tudi simbol slovenskega turizma.

V letošnjem letu bodo Terme Snovik praznovale tudi 30-obletnico postavitve prvega pilotnega bazena, ter podjetniško idejo »Terme Snovik v nastajanju«, že takrat s poudarkom, da bodo gradili EKO TERME, ki bodo energetsko učinkovite in okolju prijazne. »Prav na tem mlinskem kamnu, ki stoji pred vhodom v naš nov EKO KAMP SNOVIK, sva skupaj s Srečotom Urankarjem (lastnikom zemljišč op. p.), sklenila dogovor, kako bomo gradili terme, kateri še danes drži.«, pravi prokurist in idejni vodja Term Snovik g. Ivan Hribar, ki doda, da so s tem začeli uresničevati razvoj pravega turizma  v Snoviku, Tuhinjski dolini in občini Kamnik. G. Hribar je poudaril tudi odlično sodelovanje z lokalno skupnostjo, kot tudi občino Kamnik s katero so sprejeli dopolnitev prostorskega načrta Term Snovik, ki jim sedaj omogoča postavitev novega Kneipp Naturhotela, wellnessa, vrtca, povečanja parkirišč, ter energetskega objekta.  

Kako pravilna in vizionarska je bila odločitev takratnih protagonistov, da bodo pred 22. leti v Tuhinjski dolini izvajali trajnostni turizem, je potrdil tudi župan občine Kamnik, g. Matej Slapar. Že leta 2008 so namreč med prvimi v Sloveniji dobili visoko priznanje Evropske unije, t.i. EKO MARJETICO, ki jo podeljujejo za okolju prijazno delovanje in se nanaša na izrabo energije, vode, uporabo energentov, ločevanje odpadkov, ter sodelovanje z okoljem. Dodal je še, da ima destinacija Kamnik izjemen turističen potencial tudi s preostalimi znamenitostmi, še posebej Veliko planino in botaničnim vrtom Arboretum Volčji potok.

S Turizmom Kamnik so v lanskem letu sprejeli skupno strategijo razvoja turizma na kamniškem, ki na celotni destinaciji vključuje vseh 5 kneippovih stebrov; VODO, GIBANJE, PREHRANO, ZELIŠČA in ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG. Verjamejo, da je vizija Term Snovik tista, ki nudi gostom razlikovalno prednost in pristna doživetja na celotni destinaciji.

V Termah Snovik v zadnjem obdobju še posebej krepijo peti steber, zdrav življenjski slog, kjer gostom ponujajo poleg gozdnih doživetji z elementi meditacije, gozdne joge, bosonoge hoje, tudi posebne večere, ki so jih poimenovali cikel pogovorov za zdrav življenjski slog, kjer se lahko gostje preko različnih strokovnjakov na svojem področju uzrejo v sebe, ter ponovno najdejo stik s seboj in naravo.

Na dogodku sta se tako direktorica ga. Adam, kot tudi prokurist, iskreno zahvalila zaposlenim, saj kot pravita, da ljudje delajo turizem. Ob tej priložnosti je direktorica, kot vsako leto, predala tudi posebno priznanje za NAJ zaposleno leta 2023, Saši Klar, ki si ga je prislužila po svoji izjemni prizadevnosti, delovni etiki, ter konstantnemu raziskovanju novosti v wellness centru Term Snovik. V času dela v termah je pridobila posebna znanja in kompetence pedikerke, ter certificirane aromaterapevtke.

Ena izmed podstati dogodka so bili tudi Okusi Kamnika, posebnemu projektu, ki je del širšega projekta Okusiti Slovenijo, s katerim utrjujejo prepoznavnost podobe kulinarike Slovenije. Tako so gostje na prireditvi okušali tipični divjačinski »firštov« golaž, kamniško »kajžerco«, trnič, tuhinjsko filo in postrv, ter se okrepčali s tradicionalno pijačo pastirjev »rušovec«. Ob tem je direktorica Term Snovik, ga. Adam dejala: »V naši Restavraciji Potočka, ki je odprta vse dni v tednu in ima od letošnjega leta na voljo v svoji ponudbi ponovno Okuse Kamnika ter seveda okusne Kneippove jedi, želimo v naslednjih mesecih tudi osvežiti podobo naše restavracije in narediti še en korak v smeri boljšega počutja gostov.«.

Program praznovanja je povezovala Sabina Bajt, sodelavka term iz prodaje in marketinga, kulturni program praznovanja pa so izvedle mlade lokalne glasbenice iz Tuhinjske doline, ki slišijo na ime CITRIN BAND. 

Vir: Terme Snovik

Foto: za Terme Snovik Blaž T. Muc  

Nasveti za učinkovito razstrupljanje v savni

Pozimi je savnanje eden od načinov za ohranjanje vitalnosti, krepitev imunskega sistema in sproščanje zakrčenih mišic. Prednosti tega rituala že stoletja s pridom izkoriščajo Finci, za katere je savnanje tudi pomembna duhovna in družabna izkušnja. Savnanje ni rezervirano zgolj za odrasle – s pravilnim pristopom je lahko tudi za otroke izjemno koristno. V nadaljevanju bomo predstavili različne tipe savn in osnovna pravila obnašanja, da bo vaša izkušnja kar najbolj prijetna.

Izberite savno po svoji meri

Obstaja več različnih vrst savn, kot so finska savna, turška savna, infra savna in še mnoge druge, vsaka s svojimi značilnostmi in koristmi za telo. Raziskovanje teh različnih možnosti omogoča prilagajanje izkušnje po lastnih željah in potrebah.

Suha finska savna ima temperaturo med 90 in 100 stopinj Celzija ter 10-% vlažnost. Pomaga v boju proti stresu, priporočamo pa jo vsem, ki si želijo poskrbeti zase, za dobrobit svojega telesa in duha, za zdravje in sprostitev. Primerna je za športnike po napornih treningih za razstrupljanje mišic in okrevanje.

V parni savni je temperatura nižja, med 50 in 60 stopinj Celzija, višja pa je relativna vlažnost zraka. Parna savna krepi imunski sistem, odpravlja napetosti in stres ter pospešuje prekrvavitev. Ob sproščanju v parni savni se lahko odločite za tretma z naravno kozmetiko, kot je na primer solni piling.

Rimska savna z blago temperaturo do 40 °C in vlažnostjo med 90 in 100 % se najpogosteje uporablja kot predpriprava za močnejše, intenzivnejše oblike savnanja. V njej je vzdušje bolj sproščeno in primerno za pogovarjanje.

Upoštevajte pravila savnanja

Za prijetno izkušnjo upoštevate varnostna in zdravstvena navodila za savnanje. V savno ne vstopajte takoj po zaužitem obroku in pred tem ne pijte alkoholnih pijač. Pred vstopom se stuširajte in temeljito obrišite. V savni ste goli, tisti bolj sramežljive narave pa se lahko zavijete v brisačo. Ob vstopu hitro zaprite vrata za sabo, da preprečite uhajanje toplote, nato pa v primeru finske savne z brisačo podložite vse dele telesa, ki se dotikajo lesene klopi. Pomembno je, da s svojim vedenjem ne motite drugih obiskovalcev savne.

Poslušajte svoje telo

Začnite postopoma, v savnah z nižjimi temperaturami in poslušajte svoje telo. Priporočljivo je, da v finski savni na začetku sedete na najnižjo klop in se postopno pomikate višje. Po savnanju sledi tuširanje s hladno vodo – začnite z deli telesa, ki so najbolj oddaljeni od srca. Najprej desna noga, potem leva noga in po telesu navzgor do vratu in glave. Bodite pozorni na zadosten vnos tekočine in počivanje. Za hidracijo poskrbite s kozarcem vode sobne temperature ali zeliščnim čajem. Pred novim ciklom savnanja si privoščite dovolj časa za umirjanje v udobnem ležalniku. To je odličen čas za meditacijo in čuječe vaje.

Savnanje je primerno tudi za otroke

Savnanje je primerno tudi za otroke, saj jim pomaga pri razvijanju odnosa do zdravega načina življenja že v zgodnjih letih. Otroci, stari 6 let ali več, imajo razvito termoregulacijo in lahko v spremstvu odrasle osebe vstopijo v savne. Otrokom do 6 let je vstop v savno odsvetovan, saj lahko doživijo stranske učinke, kot sta pregrevanje in dehidracija.

Družinsko wellness razvajanje

Če iščete ideje za družinsko razvajanje v savnah in bazenih, je eden od predlogov lahko podaljšani vikend v hrvaški pokrajini Medžimurje. Tam, nedaleč stran od slovenske meje, ležijo Terme Sveti Martin, ki ponujajo aktivnosti za vse starosti. V njihovem Svetu savn si lahko privoščite družinski wellness, bazenski kompleks Temple of Life pa vabi k plavanju in sproščanju v termomineralni vodi. Gozdnata okolica resorta obenem ponuja številne možnosti za izlete, kot sta drsanje pri Pubu Potkova ali obisk farme jelenov. Vse do konca zime se lahko odločite za Family Wellness paket, ki vključuje tudi čokoladno doživetje, primerno tudi za najmlajše.

Za dober začetek leta in večjo produktivnost je ključno najti pravo razmerje med delom in počitkom. Ohranite zdravje in energijo z razvajanjem v wellness resortu, kjer lahko preizkusite blagodejne učinke savnanja in ponovno vzpostavite ravnovesje v telesu.

Pogovor ob svetovnem dnevu holokavsta #video

Ob današnjem svetovnem dnevu spomina na holokavst, je v petek, 26. januarja 2024, na Občini Domžale potekal županjin pogovor ob kavi z naslovom »Kako ohraniti naš otok miru«, namenjen ozaveščanju o pomenu miroljubnosti, razumevanja in sprejemanja različnosti ter zavračanja nestrpnosti, ki lahko pripelje do nasilja, vojn in nedolžnih žrtev. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec se je z gostom Matjažem Špatom, predsednikom Taboriščnega odbora Ravensbrück in članom Stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst in udeleženci pogovora pogovarjala o tem, zakaj je pomembno, da Slovenijo ohranimo kot otok miru na meji med Vzhodom in Zahodom in kako to lahko storimo.

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta. Čeprav ob besedi holokavst največkrat pomislimo na sistematično izkoreninjenje evropskih Judov, pa je danes dan spomina tudi na tisoče Slovenk in Slovencev. Kot je poudaril Matjaž Špat, član Stalne delegacije Republike Slovenije pri Mednarodni zvezi spomina na holokavst, je bil tudi slovenski narod obsojen na genocid. Z območja Slovenije je bilo med 2. svetovno vojno v različna uničevalna oziroma delovna taborišča izseljenih okoli 63.000 ljudi, od tega 22.000 Slovenk. V domovino se jih ni vrnilo 12.360. »V taboriščih so ljudem dali vedeti, da niso nič vredni in da jih bodo izkoriščali do onemoglosti, do smrti,« je še dodal.

VIDEO  

Čeprav je 2. svetovna vojna daleč za nami, je potrebno »vsako vrsto nasilja jasno in glasno obsoditi,« je poudarila županja Občine Domžale mag. Renata Kosec. »Spomin na nasilje v 2. svetovni vojni in vseh drugih vojnah naj bo v opomin in zavezo, da v Sloveniji, v lokalnem okolju, na šolah in v družinah obsojamo nasilje. Tudi medvrstniško nasilje, o katerem je dandanes veliko govora. Bodimo človek do človeka, bodimo strpni in sodelujmo, povezujmo se in si pomagajmo. To so vrednote, katerih pomembnosti se lahko naučimo iz pričevanj preživelih internirank in internirancev.«

Matjaž Špat je izpostavil, da pričevanja nekdanjih internirank in internirancev, njihovi boleči spomini na trpljenje in ponižanja, ki jo so jih doživeli in preživeli, ponujajo priložnost za zavedanje in opominjanje vseh, še posebno pa mladih, da je vsako nasilje, vsaka vojna, porojena iz pohlepa po ozemlju, po moči, po slavi, nadvladi in denarju, nesmiselna. Nasilje in vojne niso prava rešitev. Pa vendar je po svetu več vojnih žarišč, mnoga tudi blizu nas. Slovenija, ki je najbolj zahodna dežela Slovanov, na meji med Vzhodom in Zahodom, se zdi kot otok miru in kot tako jo je pomembno ohraniti. Kot je še poudaril Matjaž Špat, svoboda ni samoumevna, mir nikakor ni več zagotovljen. Vsi smo dolžni prispevati svoj delež k ohranjanju miru. Zgodba se ponavlja, v Ukrajini, Gazi. »Višji« cilji, ekonomski, rasni, kapitalistični cilji, bitka za prostor in vodo se odražajo v spopadih. »Danes je blatenje, izločanje drugih iz svoje sredine, nestrpnost in sovražnost podpihovano. Težje je biti prijatelj, tovariš, sodelavec in gojiti empatijo do drugega, kar pa bogati našo družbo. Samo s skupnimi močmi bomo še naprej »stali in obstali« kot domovina, srečen otok miru, kot prostor, kjer želimo živeti kot ponosni, domoljubni Slovenci,« je še dodal.

Pogovor, ki so se ga udeležili učenci domžalskih osnovnih in srednje šole ter občani, se je začel z zgodbo prekmurske Židinje Erike Fürst, ki je bila kot otrok odpeljana v koncentracijsko taborišče. Nečloveško ravnanje in nasilje, tako fizično kot psihično, lakota, poniževanje, slaba higiena, raznorazni medicinski poskusi – vse to in še več so preživljali interniranke in interniranci vseh narodnosti. Pa vendarle so mnogi preživili. Eriki Fürst je pomagal Bog, drugim želja po preživetju, notranja moč in razmišljanje o tem, kako bo, ko se vrnejo domov. Da bi premagale lakoto, so si nekatere interniranke pripovedovale kuharske recepte, si ob tem predstavljale polno mizo dobrot in se tako »najedle«. Kako drugačna je bila resničnost: skorja kruha, topla voda in krompirjevi olupki so bile glavne jedi.

Za vse preživele so bile ključne solidarnost, tovarištvo, ljubezen do sočloveka, humanost, optimizem, domoljubje in pokončna drža. Kot je med drugim povedal Matjaž Špat, katerega mama je preživela grozote taborišč Auschwitz in Ravensbrück, so se interniranke, ki so jih gole postrojili v vrste in nanje spustili pse, da so jih grizli, izmenjavale v prvi vrsti ter tako druga drugo ohranjale pri življenju – vse so bile pogrizene, a rane so bile tako manj usodne. Stale so si ob strani, ženske različnih narodnosti in veroizpovedi. Grozote, nečloveške stiske, ki jih prinašata s seboj  fašizem in nacizem, ki nimata domovine in se lahko tudi dandanes razpaseta, kjer so zanju ugodni pogoji, so premagale človečnost, ljubezen do sočloveka in medsebojno spoštovanje.

Eden najmlajših slovenskih internirancev, komaj leto dni star, je bil Janez Deželak. Je eden izmed približno 660 ukradenih otrok, ki so jih nasilno iztrgali iz naročij slovenskih mater. Slovenske otroke, tudi Janeza, so rasno pregledati in ocenili, če so primerni za prevzgojitev v pravega predstavnika nemškega rajha. Dobili so nemška imena in jih dodelili novim, nemškim materam, staršem. Janez je postal Johann, Hans, južni Nemec. Medtem ko so najmlajši preživljali čas pri novih starših, so starejše otroke poslali v internate in jih vzgajali za bodoče, nemške vojake. Kot v svojem pričevanju pove Janez Deželak, je šele sedaj, ko je sam dedek, ozavestil grozoto tega dejanja, da materi vzameš leto dni starega otroka. Njegova slovenska mati, Terezija, je preživela tako Auschwitz kot Ravensbrück, saj je preprosto »morala« preživeti in poskrbeti za svoje otroke. Po vrnitvi domov se je povezala z Rdečim križem, s pomočjo katerega so se vsi njeni trije ukradeni otroci srečno vrnili v njeno naročje. Janezova nemška mati je sicer moledovala, naj ji ga pusti, saj bo še vedno imela dva sinova, a jo je slovenska mati zavrnila z besedami, da četudi bi jih imela deset, ji ne bi dala nobenega.

Vir: Občina Domžale
Foto: Katja Kodba/Občina Domžale
Video: Miro Pivar