Poslanica predsednice Nataše Pirc Musar ob slovenskem kulturnem prazniku

Spoštovane državljanke in državljani, drage Slovenke in Slovenci doma in po svetu, spoštovane prebivalke in prebivalci.

Kultura je stara toliko, kot je staro človeštvo. Je naša sopotnica, poročevalka, ustvarjalka, izpovedovalka in objokovalka. Je zrcalna podoba nas, ker smo kultura mi. Raznoliki in svojevrstni, a hkrati neodtujljivi deli nečesa večjega od nas samih – človeštva in družbe.

Slovenski kulturni praznik potrjuje, da se Slovenke in Slovenci tega zavedamo že zelo dolgo. Da kulturi s ponosom priznavamo, da je eden od temeljev naše narodne samobitnosti in države, ter da smo hvaležni, da je tako.

Če se ozremo onkraj meja naše domovine v daljni svet, lahko vidimo, kako zelo pomembno in še zdaleč nesamoumevno je, da lahko »svojo« kulturo svobodno oblikujemo in izražamo, smo nanjo odkrito in iskreno ponosni in tudi kritični. Da ne obstaja ena kultura, ki jo je nekdo določil kot »pravo in edino«, ljudje pa jo moramo brezpogojno sprejeti ter svoje občutenje, ustvarjalnost in izraznost prilagoditi stenam takšne majhne skrinjice, prepolne siromašne samote.

Raznoliko srce, značaj in podobo kulture odražajo tudi vsakoletni Prešernovi nagrajenci ter nagrajenci Prešernovega sklada, ki se jim poklonimo na predvečer praznika. Vsem letošnjim prejemnicam in prejemnikom nagrad iskreno čestitam. Hvaležna sem jim za vse izjemne ustvarjalne dosežke in odličnost, ki jo izražajo in h kateri stremijo.

Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci doma in po svetu, prebivalke in prebivalci,

ob slovenskem kulturnem prazniku vam prisrčno čestitam z željo, da kulturo v vsej njeni raznolikosti spoštljivo, doživeto in ponosno proslavljamo vsak dan, kjer koli že smo. Tudi to bo pripomoglo k izpolnitvi besed »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«, ki jih je zapisal imenitni pesnik, po katerem današnji praznik nosi ime.

Predsedniška palača, 8. februar 2024

Poslanica predsednika vlade ob kulturnem prazniku

 Spoštovane državljanke, spoštovani državljani,

današnji dan posvečamo prazniku kulturnega ustvarjanja in izjemnemu pomenu, ki ga kultura nosi v naši zgodovini. Slavimo izjemne ustvarjalke in ustvarjalce, ki so skozi stoletja pustili neizbrisen pečat v slovenski kulturi in umetnosti, hkrati pa več pozornosti namenjamo tudi umetnikom in umetnicam, ki ustvarjajo danes in tako sooblikujejo narodovo prihodnost.

Ob tej priložnosti čestitam letošnjima Prešernovima nagrajencema ter nagrajenkam in nagrajencem Prešernovega sklada.

Spoštovanje do kulturnega ustvarjanja je ključno za oblikovanje nacionalne zavesti. Smo tisto, kar smo, zaradi bogastva naše kulture in zgodovinske dediščine.

Vabim vas, da danes posvetite čas kulturi in obiščete naše kulturne ustanove. Skupaj soustvarjamo in varujemo bogastvo, ki določa in oblikuje našo identiteto.

Vsem želim lep in prijazen praznik kulture!

Kurenti na kulturni praznik v Ruski dači – nič brez Prešerna

Praznični dan kulture bo, kot je v navadi, tudi dan odprtih vrat vile Ruska dača. Ta čudovita primestna vila ostaja eden redkih in zato toliko bolj edinstven pomnik meščanstva s konca 19. in začetka 20. stoletja. Zgodbe in zgodovinski predmeti, ki jih vila hrani, popeljejo obiskovalca na potovanje v čase, ki bi brez njih lahko ostali pozabljeni. Seveda na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ta dan nikakor ne bodo pozabili.

Med dvema ogledoma vile, načrtovanima, ob 9.00 in ob 11.00, pričakujejo ob 10.00 tudi tradicionalni obisk kurentov, ki bo popestril kulturno dogajanje. Kot je zapisano v ljudskem izročilu, se bodo kurenti tudi tokrat bojevali z zimo in klicali v deželo pomlad.

Vse skupaj seveda v četrtek, 8. februarja, od 9.00 dalje. Na kulturni dan bodo odprta tudi vrata kavarnice Ruska dača z odlično ponudbo toplih in hladnih napitkov ter prigrizkov.

Za ogled vile so potrebne prijave: Ruska dača telefon 068 646 148, pišite na info@ruska-daca.si

Smeh in bučen aplavz na premieri komedije 'Kako se znebiti bodočega moža'

Mengeš. 2.2.2024 - Priljubljeni igralci, ki veljajo za mojstre komedije, so z novo predstavo Špas teatra, najbolj popularnega gledališča v Sloveniji, nasmejali na premieri superzabavne komedije Kako se znebiti bodočega moža. Zvezdniška igralska zasedba je poskrbela za uro in pol čistega smeha, z zabavnimi zapleti in komičnimi preobrati pa so navdušili tudi številne znane obraze. Ob odhodu iz dvorane se je slišalo: "Suuuper je bilo … joooj, kako sem se nasmejala, do solz  ... odlični igralci ... kakšni nori zapleti ... luštno, res, tako kot zmeraj v Špas teatru."

Vsem dobro znani slovenski mojstri komedije Mojca Funkl, Mojca Fatur, Mario Ćulibrk, Miha Brajnik  in Tadej Pišek so na medijski premieri superzabavne komedije Kako se znebiti bodočega moža v režiji Žige Flajnika navdušili obiskovalce, saj so jih popeljali skozi neverjetno zgodbo, polno smešnih zapletov, neverjetnih preobratov in nenavadnih rešitev. V predstavi spremljamo zgodbo simpatične Silvije (Mojca Funkl), ki se po razhodu s fantom odloči za bolj lahkoten pristop k iskanju 'idealnega', pri ljubezenskih avanturah pa je več kot uspešna. Kar trije bi lahko bili bodoči ženini: učitelj Sebastijan (Mario Ćulibrk), odvetnik Valter (Tadej Pišek) in najboljši mizar v mestu Edi (Miha Brajnik), vsi mojstri svoje obrti in vsi trdno odločeni, da se bodo poročili. Z njo - Silvijo.  Bo komu izmed njih uspelo? Seveda pride do neizogibnega srečanja vseh treh snubcev, a prijateljici Silviji 'zmešnjavo' spretno pomaga reševati prijateljica Ema (Mojca Fatur).

Nad odličnimi prvimi odzivi gledalcev in smehom na premieri je navdušena tudi večkrat nagrajena producentka in direktorica Špas teatra Urška Alič. »Že na treh predpremierah sem vedela, da smo v Špasu ustvarili komedijo, ki bo nadaljevala naše poslanstvo – nasmejati čim več Slovencev in Slovenk. In premiera je to tudi potrdila. Čestitam igralcem in ekipi ustvarjalcev za več kot uspešen začetek superzabavne komedije Kako se znebiti bodočega moža, prepričana sem, da bo nasmejala gledalce po vsej Sloveniji. Hkrati sem pa izjemno ponosna tudi kot mama, saj je komedijo v celoti kreiral moj sin Žiga Flajnik, ki ni imel lahke naloge, a je skupaj z igralci dokazal, da jim je to dobro uspelo,« je povedala Aličeva, režiser Žiga Flajnik pa je po premieri povedal: »Izredno ponosen sem na naše skupno delo, sam sem šest mesecev delal na tekstu in izdeloval zabavne situacije, ki niso ‘na prvo žogo’, ampak imajo globlje pomene in dramaturško zapletene situacije. Gledalci seveda to prepoznajo in se nasmejijo iz srca. Hvaležen sem za sodelovanje s super ekipo, našli smo se pravi ‘bumbarji’ na kupu in iz dneva v dan ustvarjali vedno bolj zabavne situacije. Gledališka komedija nikoli ni dokončana, a s premiero sem predstavo predal igralcem, ki verjamem, da bodo z njo nasmejali vso Slovenijo.«

 VIDEO 

Na premieri superzabavne komedije, kjer si zabavni prizori sledijo hitreje od vagonov dirjajočega vlaka in se ljubezenske zgodbe iz minute v minuto zapletajo, so uživali tudi številni znani obrazi: predsednica države Nataša Pirc Musar s sinom Maksom, Petra Kerčmar, Jasna Kuljaj, Andreja in Jože Potrebuješ, Gorka Berden, Maja Martina Merljak, Goran Hrvaćanin, Tomaž Kozlevčar in sin Samo Kozlevčar, Peter Vilfan, Luka Žvižej, Nina Rakovec in Robert Korošec, Jan Bučar, Gregor Podričnik, Inti Šraj, Lovro Prešiček, Špela Jereb, Nataša in Dino Bešter, Dejan Krupić, David Sluga, Tinkara Fortuna in številni drugi. »Odlična in zelo dinamična predstava, igralska ekipa fenomenalna, njihova kemija na odru je bila top, ni lahko delati komedije, sploh take, kjer ves čas držijo gledalce v šahu, jaz sem zelo uživala,« je povedala pevka in igralka Maša Tiselj, voditeljica in urednica na RTV Slovenija Nina Cijan pa je priznala: »Predstava mi je bila všeč predvsem zaradi tega, ker je bilo res veliko situacijske komedije, ker so bili liki zelo duhoviti in ker so se znašli v takšnih ali podobnih situacijah, v katerih se kdaj znajdemo tudi sami v življenju … le da so jih oni znali na zelo zabaven način tudi rešiti. (smeh)

Komedija bo od začetka februarja razveseljevala publiko po vsej Sloveniji, spored si lahko ogledate na spletni strani Špasteatra. 

Več fotografij in video posnetkov si oglejte TUKAJ