Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela

Spoštovani državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije ter rojaki v zamejstvu in po svetu, iskrene čestitke ob prvem maju, prazniku dela, ki zgodovinsko simbolizira boj delavcev za dostojanstvo, enakopravnost in pravične delovne pogoje.

Predsednik vlade dr. Robert Golob.

Teh nekaj prostih dni naj bo priložnost za razmislek o naši skupni prihodnosti. Časi, ko so podjetja potrebovala krepke in spretne roke, se spreminjajo: delodajalci bodo v prihodnje iskali zlasti znanje. Digitalizacija, umetna inteligenca in drugi fenomeni našega časa obetajo, da bomo v prihodnosti delali precej drugače, kot smo doslej.

Vlada se zaveda, kako pomembna je pri tem vloga države. Ustvarjati priložnosti z javnim izobraževalnim sistemom in spodbudami, da bo vsakdo našel svoje poslanstvo, poklic in delo, umerjene po njegovih talentih in zmožnostih. Ima pa država tudi nalogo, da poskrbi, da bodo družbena bremena pravično porazdeljena in ustrezno nagrajena. Za to si prizadevamo pri ponovni obuditvi socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Polni zaposlenosti navkljub so med nami namreč še vedno zapostavljeni in premalo plačani poklici. Za njimi se skrivajo obrazi, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo, a pogosto niso slišani. Preglasijo jih močnejše interesne skupine. Prizadevali si bomo, da bodo ti obrazi slišani in ustrezno nagrajeni.

Prazniki pa seveda prinašajo veliko lepega. Sinoči so po državi zagoreli številni kresovi. Tradicija v nebo švigajočih plamenov skriva tudi pomembno sporočilo: ljudje smo pripravljeni trdo poprijeti za delo, če le gre za cilj, ki je skupen vsem. Želim si, da bi skupaj gradili skupno pot. Na tej poti Slovenija potrebuje vsakogar. Aktivno se vključimo v družbeno dogajanje in s svobodnimi odločitvami prispevajmo k boljši prihodnosti. Le skupaj lahko zgradimo družbo, ki bo še naprej ponosna na svoje ljudi, njihovo inovativnost, delavnost, predvsem pa na socialno pravičnost.

Želim vam lep praznik dela, naj bo poln zasluženega počitka in veselja.

Dr. Robert Golob
predsednik Vlade Republike Slovenije

Zakaj praznujemo 1. maj praznik dela

Prvi maj je postal mednarodni praznik dela v spomin na dogodke, ki so se zgodili v Združenih državah Amerike v drugi polovici 19. stoletja. Eden od ključnih dogodkov je bil protest delavcev za uvedbo osemurnega delovnika, ki je bil organiziran 1. maja 1886 v Chicagu. Protestniki so zahtevali skrajšanje delovnega dne na osem ur in boljše delovne pogoje. Protest se je sprevrgel v nasilje, ko je bila vržena bomba in je prišlo do strelskega obračuna med policijo in protestniki. Ta dogodek, znan kot Haymarketova tragedija, je privedel do smrti več ljudi, vključno s policisti, in je postal simbol boja za delavske pravice.

 Prihodnost slovenskih družin – zbiranje kupončkov in dodatne aktivnosti le za izbrane?

Inflacija je v zadnjem letu močno vplivala na vsakdanje stroške in s tem na življenjski standard Slovencev. Soočamo se s povečanimi izdatki, ki predstavljajo izziv pri ohranjanju finančne stabilnosti tako pri najšibkejših,  kot tudi pri prebivalcih iz  srednjega sloja. Bo večina v prihodnje lahko preživela samo s pomočjo kuponov, dodatne aktivnosti za otroke pa bodo finančno dostopne le peščici?

Konec leta 2023 smo bili priča opaznim podražitvam v različnih sektorjih. Poleg alkoholnih pijač in tobaka, ki so se podražili za skoraj 10 odstotkov, je bilo zaznati tudi kar 8,5 odstotno rast cen zdravstvenih storitev in artiklov in približno 9 odstotno rast cen različnih izobraževanj, tako za otroke kot tudi za odrasle. Zdaj je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da odločevalci, ki imajo ključno vlogo pri blažitvi vpliva inflacije na ljudi, korektno opravijo svojo vlogo. »Ena od glavnih težav, s katerimi se srečuje srednji sloj, je, da zaradi visoke obdavčitve in inflacije njihovi dohodki pogosto ne zadoščajo za kritje vseh potreb, še posebej ko gre za izobraževanje in razvoj otrok. Prav tu lahko evropska sredstva igrajo ključno vlogo,« je prepričana Mojca Erjavec, poznavalka evropskega političnega prostora in aktivna akterka v politiki, ki poudarja, da je poleg najrevnejših vedno bolj na udaru tudi srednji sloj. »Podpiranje socialnih programov za finančno pomoč družinam in posameznikom v stiski je nujno za ohranjanje socialne pravičnosti. Obenem je večja ozaveščenost o inflaciji in njenih posledicah na gospodinjske proračune ključna za oblikovanje strategij, ki bodo pomagale ohraniti finančno stabilnost v negotovih gospodarskih časih,” pojasnjuje. Poudarja, da je ustvarjanje boljšega okolja za družine njena prioriteta, pa ne le zato, ker je tudi sama mama. »Družine so temelj našega družbenega tkiva, zato je ključno, da jih podpremo in jim olajšamo vsakodnevno življenje. Svoje znanje in izkušnje usmerjam v to, da bomo v prihodnjem mandatu evropska sredstva v Sloveniji namenili za boljšo kakovost življenja družin ter vlaganja v njihov razvoj,« pravi Erjavčeva.

Kako lahko evropska sredstva pomagajo slovenskim družinam? Mnogi starši se znajdejo v situaciji, ko si ne morejo privoščiti dodatnih aktivnosti za svoje otroke, kot so tečaji, športne dejavnosti ali glasbene šole. »To ni le težava posameznih družin, temveč širši družbeni problem, ki ga moramo rešiti. Evropska sredstva lahko usmerimo v podporo takšnim dejavnostim, ki ne le bogatijo otrokovo življenje, temveč tudi prispevajo k družinskemu proračunu. Poleg sredstev za izobraževanja in usposabljanja, ki bodo tako otrokom kot tudi staršem omogočila pridobivanje novih veščin, ki so potrebne za uspešno vključitev na trg dela, lahko evropska sredstva lajšajo življenje tudi preko vavčerjev za pomoč v gospodinjstvu,« razloži Erjavčeva, ki je prepričana, da ta ukrep ljudem omogoča, da si lažje organizirajo poklicno in družinsko življenje, saj lahko zunanje storitve olajšajo domača gospodinjska opravila.

Pametno nakupovanje – umetnost ohranjanja kakovosti življenja Akcije in popusti postajajo ključni za ohranjanje finančne stabilnosti v gospodinjskem proračunu. Pametno nakupovanje postaja umetnost, ki jo je treba razvijati, da bi ohranili kakovost življenja v času naraščajočih cen. Od zbiranja kupončkov, sledenja akcijam pri različnih trgovcih ali najcenejšim izdelkom v vladni košarici – potrošniki se znajdemo vsak na svoj način. »Pri tem pa najbolj kratko navadno potegnejo ravno tisti, ki so že tako ali tako najbolj ogroženi: starejši, ki ne znajo uporabljati digitalnih orodij, ranljive skupine kot so osebe s posebnimi potrebami, ki imajo pogosto nižje dohodke ter družine, ki živijo z omejenimi sredstvi,« opozarja Erjavčeva. Več o načinih, s katerimi lahko evropska sredstva pomagajo izboljšati kakovost življenja slovenskih družin lahko preberete tukaj.

Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob dnevu upora proti okupatorju

Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu,

naš narod je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazal, da zna slediti klicu svobodomiselnosti. Vemo, bili so trenutki, ko je bilo treba dvigniti glavo in jasno pokazati, da smo proti vsakršnemu zatiranju in nepravičnosti. Tako je bilo med drugo svetovno vojno, ko so za nas napočili najtežji časi in nas je okupator želel izbrisati in uničiti kot narod. To so bili časi, ko je Osvobodilna fronta v ljudeh krepila pogum, ponos in samozavest, da smo se z bojem osvobodili in združili.

Dan upora proti okupatorju naj bo zato priložnost za vse nas, da se znova spomnimo teh prelomnih zgodovinskih odločitev. Narodna zavednost, odločnost, celo neustrašnost naših prednikov so tisti stebri, na katerih danes stoji naša suverena država.

A sporočilo dneva upora ni nekaj, kar prihaja iz preteklosti, da bi nas zgolj opozarjalo in ozaveščalo. Ne. Tudi v resničnosti 21. stoletja se vsakdo med nami srečuje s takimi ali drugačnimi sencami, ki se po tihem plazijo pod krinkami interesov, da bi nam zastrle sonce svobode.

Žal je tako, da nasprotnik ni vedno sovražna vojska, zlasti v današnjih časih so to pogosto ideje. Take, ki v ljudeh spodbujajo najplitkejša čustva in počasi razjedajo družbeno tkivo. Gre za pojave, na katere se je vredno odzvati, če ne z dejanji, pa vsaj s prezirom. Da, tudi to je upor.

Celo Evropa, ki se je po drugi svetovni vojni jasno odpovedala nasilju in spreminjanju meja, je v zadnjih letih postala tarča teh nevidnih sil. Nasprotnikov družbenega napredka, ki si s spodkopavanjem naših temeljnih vrednot želijo vnovič obuditi zamere med narodi, državami in posamezniki. Z osrednjim ciljem načeti našo povezanost in zavezanost demokraciji in človekovim pravicam ter zaustaviti naš napredek v družbo blaginje.

Dediščina prednikov nas uči, da sta v času takih izzivov ključna naša enotnost in zavedanje, da je pomemben del naše skupnosti prav vsak posameznik. Medsebojno spoštovanje ter upoštevanje razlik morata ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Tako, v kateri se posamezniku ni treba bati za osnovno preživetje ali morda celo za življenje.

Zato naj bo ta dan priložnost, da obnovimo svojo zavezanost vrednotam svobode, solidarnosti in mirnega sožitja.

Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju.

Dr. Robert Golob
predsednik Vlade Republike Slovenije

Ljubljana, 27. 4. 2024