Kompozicija v slikarstvu

Kompozicija (lat. zgradba, sestava) je eden izmed pomembnejših elementov, ki določa končno formo likovnega dela. Obliko kompozicije določajo proporci celote, format, oblike likovnih enot in druge oblikovne značilnosti (npr. smeri likovnih enot, njihovi položaji, velikosti, svetlosti ploskev, barve). Vse te lastnosti se med seboj povezujejo po določenih načelih likovnega reda (organizacijski principi): ritem, ravnovesje, proporci, kontrast, dominacija, harmonija, enotnost.

Trikotniška kompozicija - P. Picasso, Portrait of Dora Maar, leta 1937.

Način kako je likovno delo kompozicijsko urejeno odloča tudi o učinkovanju likovnega dela. Tako je likovno delo glede na kompozicijo lahko negibno (statično), uravnoteženo ali prožno (dinamično).

Področja likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura) različno obravnavajo značilnosti kompozicije. Tako pri slikarstvu, ki je vezano na slikovno ploskev, kompozicijo določamo glede na format (slikovno polje). Pri kiparstvu si lahko skulpturo ogledamo iz več zornih kotov, zato proučevanje njene kompozicije zahteva drugačno obravnavo kot pri sliki. Tudi obravnava kompozicije v arhitekturi zahteva drugačne pristope (npr. gibanje skozi prostor ustvarja neštete možnosti dojemanja kompozicije določenega prostora).

Kompozicijski načini v slikarstvu - obstaja več kompozicijskih načinov: prosta (nevezana) kompozicija, pasovno vezana (vodoravna) kompozicija, trikotniška kompozicija, diagonalna kompozicija, razpršena (difuzna) kompozicija, simetrična kompozicija ter asimetrična kompozicija.

Prosta kompozicija - jama Lascaux.

Pasovno vezana kompozicija - bazilika San Vitale, Ravena.

Razpršena kompozicija - J. Pollock, Lavander Mist, leta 1950.

Kompozicija na okrogli slikarski ploskvi (tondo) - Parmigianino, avtoportret, prva polovica 16. stoletja.

Simetrična kompozicija -K. Malevič, Črni kvadrat, leta 1915.

Nina Beguš, ART Ljubljana

.

Nejasnosti v domovih za starejše odpravljene

Na ministrstvu za delo, družino in socilane zadeve je danes potekal sestanek z nekaterimi direktorji domov za starejše občane in sindikalnimi predstavniki v teh domovih na katerem so sodelovali tudi predstavniki Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in predstavniki skupnosti domov (javnih zavodov in koncesionarjev).

Namen sestanka je bil dokončno razčistiti odprta vprašanja glede izvajanja aprila sklenjenega dogovora med ministrstvom in sindikatom. Na ministrstvu menijo, da so vse nejasnosti v zvezi z izvajanjem dogovora odpravljene in da bo stavka s strani Sindikata zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji, za katero po mnenju ministrstva že doselj ni bilo razlogov, dokončno odpovedana.

Predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter skupnosti domov bodo prihodnji teden tudi pregledali celotno vsebino dogovora in ga po potrebi dopolnili tako, da bo jasen in pregleden za vse izvajalce.
.

Ločitev javnega in zasebnega zdravstva

Ministrstvo bo vztrajalo pri zakonskem predlogu ločitve javnega in zasebnega zdravstva, je poudaril minister Miklavčič.


Na ministrstvo za zdravje je po Miklavčičevih besedah prispelo 45 dokumentov s pripombami na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi do 19. septembra. Kot pojasnjuje, si ti predlogi med seboj tudi nasprotujejo, eni vsebujejo zahteve po večjem zasebnem delu, drugi pa "gredo v smer še ostrejšega ločevanja javnega in zasebnega zdravstva".

Vsak slovenski zdravnik ima možnost, da se prostovoljno odloči, ali bo zasebnik ali bo delal v javnem sektorju, pravi minister. Ob tem je poudaril, da bodo na ministrstvu pri svojem predlogu vztrajali, o njem pa bo odločil državni zbor. Vir in foto: STA

Čakanje na operacijo kolka se bo skrajšalo

Minister za zdravje Borut Miklavčič pričakuje, da se bodo z nacionalnim razpisom za izvajanje operacij kolka in kolena ter večjim nadzorom čakalne vrste skrajšale do konca leta.Kot je dejal, večina bolnišnic uresničuje načrtovan program dela.



Za endoprotezo kolka je bilo po Miklavčičevih navedbah letos sklenjenih 3881 pogodb, za endoprotezo kolena pa 1781 posegov. Pri ugotavljanju realizacije programa v prvem polletju so po ministrovih besedah ugotovili, da v bolnišnicah Ptuj, Novo Mesto, UKC Ljubljana in Valdoltra presegajo načrtovani program dela, dosegajo ga na Jesenicah in v Novi Gorici, v Celju in Mariboru pa za načrti zaostajajo za pet do šest odstotkov.Posamezne bolnišnice lahko, kot so se dogovorili, svoj program do konca leta tudi povečajo za do 20 odstotkov. Vir in foto: STA
.