Peta obletnica Dnevnega centra za starejše na Povšetovi

Pred petimi leti, 7. novembra 2005 sta Mestna zveza upokojencev in Mestna občina Ljubljana ustanovili, ki je skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve tudi financer, Dnevni center aktivnosti za starejše - DCA na Povšetovi 20, z namenom, da starejšim in vsem drugim prebivalcem pomagajo presegati osamo in izključenost urbanega življenja. Idejni oče dnevnih centrov je Marjan Sedmak, predsednik MZU Ljubljana



V DCA potekajo razne ustvarjalne delavnice z glino, joga, delavnice za sproščanje, vaje iz logike, tuji jeziki, računalništvo, petje, ples in druge aktivnosti. V klubski sobi pa so na voljo dnevni časopisi in revije. Za vse tiste, ki radi deskajo po internetu pa so na voljo trije računalniki. Organizirajo pa tudi skupne pohode in sprehode po bližnji in dalnji okolici. Poleg centra na Povšetovi je dnevni center še Na Puhovi 6 in Gosposvetski 4 v Ljubljani.



Slovesnost se je pričela s pozdravnim nagovorom Karmen Štefančič, ki vodi DCA na Povšetovi, Marjanom Sedmakom, predsednikom MZU in Janijem Möderndorfer, podžupanom MOL. Sledila je podelitev čeka Lions cluba Ljubljana Barje, ki ga je izročila Marija Triplat, ki je med drugim dejala: »Vesela sem, ker so naše dobrodelne donacije dosegle svoj namen in videla, kaj vse se je s tem denarjem naredilo.«



Slovesnost je spremljal bogat kulturni program v katerem so sodelovali Mešani pevski zbor DU Krim-Rudnik pod vodstvom Štefke Nemanič, folklorna skupina Pušelc, ki deluje pod mentorstvom Milene Razpotnik in harmonikarja Slavka Gomsi, osnovnošolci iz mladinskega doma Malči Belič in recitatorji.



Brez predanih prostovoljk in prostovoljcev delo v DCA nebi potekalo tako uspešno. To so ljudje, z veliko srčnosti in socialnega čuta. Večina prostovoljcev dela v Centru že od vsega začetka. Tem je predsednik MZU Marjan Sedmak podelil priznanja. Prejele so jih Branka Vdovc, Meta Žugić, Marija Hvala, Cilka Lumbar, Vesna Aljančič, Jolanda Lorenčič, Danijela Škerjanc in Erna Rupnik.



Meta Žugič, je prostovoljka že od vsega začetka delovanja DCA in dejala: "Moje vodilo pri prostovoljnem delu je prepričanje, da dokler nekaj ne daš, nič ne dobiš. Pri prostovoljnem fizioterapevtskem delu dobim vzgon, elan in veselje za nadalnje delo. Rada bi, da bi bil zakon o prostovoljstvu kmalu sprejet, da bi se prostovolnjo delo pravilno vrednotilo."



Erna Rupnik zelo rada pomaga ljudem. Ljudi ima rada. Zato kot mediatorka starejšim pomaga predvsem pri reševanju družinskih in premoženjskih sporih. Pred dnevi sem srečala gospo, ki sem ji pomagala reševati osebni problem in mi iz hvaležnost rekla 'Rada vas imam'."



Janez Vidmar je postal prostovoljec takoj ko se je odprl dnevni center na Povšetovi: "Prvi dan sem v Center prišel zaradi radovednosti. Bilo mi je tako všeč, da sem pričel redno prihajati. Najbolj me je pritegnila telovadba. Kasneje sem se vključil še računalniški tečaj tako, da sem sedaj računalniško pismen. V Centru sem spoznal dobre prijateljice in prijatelje, ki se med seboj pomagamo."



Odprli so tudi razstavo klasičnih glinenih izdelkov in izdelkov iz reliefne gline, umetniško delo zveste članice in prostovoljke Vesne Aljančič. Posebej, za to slovesnost, je Vesna poslikala stekleničke zdravil, ki ji ostajajo pri zdravljenju kronične bolezni. V stekleničke pa je vložila še listke z lepimi mislimi.
.

Ljubljanska vinska pot 2010

Ljubljanska vinska pot je tudi letos privabila mnoge ljubljančane, saj je bila ponudba kar pestra. Zelo bogato so se predstavili Brici, nato Dolenjci in Belokranjci. Tudi kulinarične ponudbe ni manjkalo. Obiskovalci pa so vina bolj pokušali kot pa pili...



Ljubljanska vinska pot se je vila od Magistrata po Stritarjevi ulici čez Tromostovje, po Petkovškovem nabrežju do Mesarskega mostu, po Cankarjevem nabrežju, čez Čevljarski most, po Hribarjevem nabrežju in na Bregu. Poleg žlahtne kapljice so obiskovalci lahko okušali slastne prigrizke iz različnih slovenskih vinorodnih območij. V dogajanje so se vključili tudi gostinci iz mestnega jedra. Dogodek pomeni prispevek k povezavi med prestolnico in slovenskimi vinorodnimi območji ter k oživitvi mestnega jedra.



Prireditev je potekala v organizaciji Slovenskega festivala vin, ki bo 18. in 19. novembra v Mestni hiši skupaj s 3. festivalom kulinarike v sodelovanju z zavodom za Turizem Ljubljana. Na dogodku je pred Mestno hišo ob 10. uri navzoče pozdravil tudi župan Zoran Janković.


Diaprojekcija fotografij z Ljubljanske vinske poti



Video posnetek


.

Ženska v rdečem

OPIS KNJIGE

Ženska v rdečem ima s svojo predhodnico Damo v modrem kar nekaj skupnih točk, čeprav je roman samostojno delo. Marta je sedemdesetletna gospa, ki živi bolj ali manj enolično življenje, razpeto med vnuke in vsakodnevne obiske kavarne. V mladosti jo je oče samovoljno poročil in takrat je njeno življenje izgubilo barve.

Dolgočasen ritem prisilnega zakonskega življenja jo je opeharil za mladostno razposajenost in jo počasi izpraznil. Marta ostaja ujeta v ustaljeni ritem življenja še dvajset let po moževi smrti, potem pa nekega dne v kavarni opazi Feliksa, "moškega s tisoč ovratnimi ruticami". Začne se novo obdobje v njenem življenju. Pri sedemdesetih letih doživlja drugo mladost, preplavljeno s čustvi ljubezni. Začne se prebujati v barve življenja, v rdečino poželenja. Otroci in vnuki začudeno opazujejo, kako se Marta spreminja v romantično deklico, ki končno okusi, kako sladko je ljubiti in biti ljubljena.

Noëlle Châtelet s knjigo Ženska v rdečem znova potrjuje, da ima izjemen posluh za jezik, njegovo valovanje in ritem, ki se prilagajata notranjemu razvoju zgodbe. Omenjeni značilnosti sta odlično ohranjeni v slovenskem prevodu Tadeje Krečič Scholten. Zgodba je napisana v lahkotnem in blagozvočnem tonu. Intenzivnost življenja pisateljica zelo učinkovito prikazuje s simboliko barv. Modrina morja je prispodoba dinamičnosti in spreminjanja. Enolično življenje je utelešeno v obledeli drap barvi, rdeča pa vnaša v Martino življenje barvo svobode in strasti. Glavno sporočilo zgodbe je, da mora tisti, ki hoče biti v življenju srečen, najprej prisluhniti samemu sebi.
.

Ljubljana živela s 15. ljubljanskim maratonom

Skoraj 20 tisoč tekačev, skupaj s sobotnimi šolskimi teki, in ob vsej tekaški progi spodbuda in navijanje Ljubljančanov in drugih, potrjuje, da so Ljubljančani vsakoletni Ljubljanski maraton sprejeli za svojega. V maratonu se je pričakoval nov rezultat proge, ki naj bi bil pod 2:10,00 vendar se to ni zgodilo. Polmaraton je tekel tudi predsednik vlade Borut Pahor.

REZULTATE 15. MARATONA SI LAHKO OGLEDATE NA POVEZAVI



Prvo mesto v maratonu je osvojil Kenijec Evans Ruto (2:10,17). Najboljši Slovenec, na 12. mestu, je bil Mitja Kosovel (2:24,33).



Prvo mesto v maratonu pri ženskah je osvojila Etiopijka Tiruwork Mekonnen (2:37,16)
Najboljša Slovenka, 5. mesto je osvojila Neža Mravlje 2:52,25.



Prvo mesto v polmaratonu, ki je štel tudi za slovensko prvenstvo, je osvojil Primož Kobe,AK Krka, ki je v ciljnem sprintu z 1:04,55 prehitel Toneta Kosmača, Mizarstvo Jezeršek.



Prvo mesto v polmaratonu je osvojila 19-letna Kaja Obidič ŠD Nanos-Mazda (1:19,49), ki je dobila dvoboj z Danejo Grandovec AD Štajerska Maribor-Uživajmo zdravo (1:20,19).
V rekreativnem teku na 10 km sta zmagala Sonja Roman (35:26) lanska najboljša atletinja in Robert Kotnik (33:07), član slovenske maratonske reprezentance.



Ko sem se pogovarjal s tekači so vsi pohvali letošnji maraton. Posebno jim je bil všeč, ker so jih ob progi spodbujali številni navijači. Le eden mi je dejal, da ga je motilo ker je bila proga, zaradi jutranjega dežja, mokra.

Fotogalerija maratona in polmaratona


.