Simobil predstavil četrto generacijo mobilne komunikacije LTE

Simobil, drugi največji slovenski mobilni operater je na letališču Brnik predstavil četrto generacijo mobilne komunikacije, ki ji skrajšano rečemo LTE. Po Simobilovih besedah gre za najhitrejšo in najmodernejše brezžično omrežje v Sloveniji. Trenutno bodo lahko uporabniki hitrost prenosa podatkov, ki se giblje med 30 in 80 Mbit/s lahko izkusili v Ljubljani, na letališču Brnik in na Bledu.

Na predstavitvi so nam za primerjavo ponudili podatke za prenos 750 MB velike datoteke. Z UMTS bi porabili 4 ure in 45 min, z HSDPA 3.6 – 28 min, z 17s, HSDPA 7.2 – 14 min 28 s, z HSPA+21 – 5 min 16 s, z DC HSPA+42 – 2 min 15 s in z LTE 100 le 1 min in 15 s. S testnimi modemi pa smo lahko ugotovili, da je odzivnost večja (do 10 ms) in, da se zelo hitro nalagajo tudi zahtevne spletne strani. Pri Simobilu tudi obljubljajo visoko kakovost prenašanja HD in 3D-videov.

V ta namen je Simobil v svojo promocijsko paketno ponudbo Mobilni internet 4G vključil tudi ustrezen USB-modem, ki bo uporabnikom omogočil uporabo, najsodobnejše mobilne komunikacije četrte generacije 4G. Za paket s katerim bomo prejeli 4G SIM kartico in nas bo mesečno stal 36 evrov bo vključeno 30 GB brez dodatnih stroškov po porabljeni količini.

Pogovor pri predsedniku, o revščini, ki se poglablja

Predsednik republike dr. Danilo Türk je sprejel predstavnike Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katerimi se je pogovarjal o aktivnostih na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.

Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir je izpostavil, da se je v primerjavi z lanskim letom število prosilcev za različne oblike pomoči sicer nekoliko zmanjšalo, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da ljudje za pomoč zaprosijo večkrat, kar kaže na to, da se revščina v Sloveniji poglablja. Opozoril je tudi na to, da so kljub povečanju vrednosti razdeljene pomoči zaradi povišanja cene posameznih artiklov lahko razdelili manj prehrambnih paketov kot lani.

Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic pa je poudaril, da se obrazi revščine spreminjajo. Kot je pojasnil, je med prosilci za pomoč vedno več ljudi, ki so sposobni za delo. Tej vitalni populaciji bi morali po njegovih besedah vračati upanje in ohranjati njihovo dostojanstvo. Dodal je, da ne gre več samo za materialno revščino, ampak tudi za vprašanje smisla življenja v teh težkih razmerah, oziroma za duhovno revščino.

Predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Tereza Novak je opozorila, da pri nekaterih skupinah prebivalstva revščina postaja že tradicionalna. Posebej je omenila probleme bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki morajo po novem sami plačevati nujno potrebne pripomočke, kršitve pravic odpuščenih delavcev in slabšanje položaja tujcev. Navedla je tudi problem nedelovanja vladnega sveta za prostovoljstvo in nevladne organizacije.

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je spregovorila o tem, da se lahko problem revščine v javnosti namesto izpostavljanja konkretnih primerov osvetli tudi iz drugih zornih kotov, predvsem z vidika osveščanja. Predsednica Komisije za humanitarna vprašanja pri ZPMS Anita Ogulin pa je dejala, da opaža povečanje samodestruktivnosti pri posameznikih, ki so socialno ogroženi, ter posebej poudarila pomen pomoči, ki bo usmerjena v odnose znotraj družine, katerih žrtve so pogosto otroci.

Generalna sekretarka ZPMS Karin Elena Sánchez je na kratko predstavila nekatere negativne vidike nove socialne zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter njene posledice za otroke in mladostnike. Konkretne primere, s katerimi se srečujejo v praksi, so predstavili tudi namestnica ravnatelja Škofijske Karitas Koper Jožica Ličen, dr. Danijel Starman iz Rdečega križa Slovenije in generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Božidar Bračun.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je povzel glavne zaključke pogovora. Strinjal se je s sogovorniki, da bi bilo koristno imeti posvetovalno telo pri vladi, ki bi podajalo predloge rešitev na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.

Prav tako bi morali pripraviti podrobno analizo delovanja novega socialnega sistema in predloge sprememb socialne zakonodaje. V tem okviru bi bilo treba oceniti stanje v zvezi z možnostjo diskrecijskega odločanja centrov za socialno delo v korist najbolj ogroženih in možnosti povečanja vloge nevladnih organizacij pri presoji socialne ogroženosti ljudi.

Predsednik Türk je posebej poudaril, da bi morali biti v okviru predvidene reforme trga dela zagotovljeni instrumenti krepitve socialnega podjetništva in uvajanja novih oblik dela, ki bi omogočile lažje zaposlovanje ljudi za opravljanje manjših del.

Upokojenci bodo protestirali pred poslopjem vlade

Sindikat upokojencev Slovenije bo organiziral protestni shod proti varčevalnim ukrepom, ki so "materialno in moralno prizadeli velik del upokojencev", so sporočili iz sindikata. Protest bo potekal pred poslopjem Vlade RS v torek 10. junija in se bo pričel ob 9. uri.

Sindikat je v minulih dneh namreč, kot so zapisali v sporočilu za javnost, prejel veliko pisnih ali pa ustnih protestov svojih članov zaradi vladnih ukrepov, uperjenih proti upokojencem, ki jih je prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ.

Ob tem dodajajo, da je imel sindikat že v času nastajanja tega zakona "pripombe in predloge, ki pa niso bili upoštevani".

Zato so z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, katere člani so, na ustavno sodišče že vložili predlog za ustavno presojo 143. člena omenjenega zakona.

VIDEO POSNETEK S TISKOVNE KONFERENCE  Deluje v brskalniku Internet Explorer

Planinski pozdrav s Cojzove koče na Kokrskem sedlu, 1793m

Sem v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, na nadmorski višini 1793m. Na pot sem se odpravil iz Kamniške Bistrice. Za pot,ki sem jo pričel pri postaji tovorne žičnice sem porabil 3 ure hoje. Je sončno, nekoliko vetrovno z nekaj kopaste oblačnosti ter prijetno hladno. Vrh Grintavca je trenutno zastrt s kopastim oblakom, ki pa ga bo verjetno veter odnesel.

V koči in pred kočo prijetno vzdušje ustvarjajo planinci in planinke vseh starosti. Na poti iz Kamniške Bistrice pa sem se srečal tudi z mlado štiričlansko družino, ki se vsak teden odpravi v hribe.

V Cojzovi koči so prijazni in gostoljubni. Danes so med drugim skuhali telečjo obaro, ki stane 5 evrov, makaronovo meso za 6 evrov, ričet brez mesa za 5, z mesom pa 6 evrov, klobaso z zeljem  za 6 evrov. Jedel sem obaro in lahko zapišem, da je bila prav okusna. Posladkamo pa se lahko tudi z jabolčnim zavitkom za 3 evre. Postrežejo pa tudi palačinke. Dve palačinke staneta 3 evre.

Letošnja posebnost Cojzove koče pa je kokrski lonec. Gre za enolončnico iz govejega in svinskega mesa z veliko zelenjave, ki stane 6 evrov.

Na poti k Cojzovi koči sem srečal Zdravkota, Staneta in Robita, planinske prostovoljce – markaciste iz PD Kamnik, ki so popravljali oziroma gradili del nove planinske poti, ki jo je pred nedavnim odneslo neurje.

Sedaj pa še nekaj podatkov o Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Koča stoji na vrhu Kokrskega sedla med Grintovcem in Kalško goro, ki je tudi preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre. Ime ima po bratih Žigi Zoisu (1747-1819), mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu ter po botaniku Karlu Zoisu (1756-1799). Prvo kočo je leta 1897 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo SPD, ki jo je temeljito obnovilo.

Po 2. svetovni vojni jo upravlja PD Kamnik. Koča je sčasoma postala premajhna in tudi urejenost ni več ustrezala, zato so jo leta 1966 obnovili in povečali. Leta 1967 so iz Konca v Kamniški Bistrici potegnili tovorno žičnico. Leta 1986 so napeljali vodo od 900m oddaljenega izvira in tega leta tudi začeli graditi nov velik prizidek. Razširitev in obnovo koče so končali leta 1988 in ob 95-letnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, so 18. septembra 1988 povečano in obnovljeno kočo tudi odprli. V gostinskem prostoru je 81 sedežev, točilni pult; v 17 sobah je 105 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; zimska soba z 12 ležišči; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, radijska zveza.

Koča je odprto: 9. 6. - 11. 10., tel.: 051 635 549, e-mail: kokrskosedlo@siol.net
Oskrbnica koče je Jožica Popovič