Uspešni Slovenci zagnali Fashion Week Aquafresh

Danes se je v Kinu Šiška pričel težko pričakovani Fashion Week Aquafresh, ki se je začel z Nitro konferenco ob 16. uri. Gorivo za navdih so v dvorani Katedrala z zbranimi obiskovalci delili štirje Slovenci, ki jim je uspel veliki met v tujini.


Mitja Okorn, Nataša Čagalj, Jure Prek in Rok Predin. 

Prva je s povezovalcem Kamenkom Kesarjem govorila modna oblikovalka Nataša Čagalj, ki že več kot 15 let deluje med prefinjenimi modnimi hišami. "Čeprav je v modi velika konkurenca, vsak ponudi nekaj svojega, kar je zanimivo za delodajalce. Po mojem mnenju sem uspela, ker sem bila vedno pripravljena na trdo delo, nisem se nič pritoževala in se prilagodila po svojih najboljših močeh," je med drugim povedala oblikovalka.


Tudi v modnem svetu trdo delo prevladuje nad talentom, pravi modna oblikovalka Nataša Čagalj, ki je delala za Lanvin, Cerruti, Stello McCartney in Victorio Beckham.

Oblikovalec in animator Rok Predin je z zabavno pripovedjo o svojih začetkih nasmejal občinstvo, saj je zaupal, da je zamenjal kar tri srednje šole in 150 sošolcev. Izpostavil je, da je najpomembnejše zagotovo to, da imaš nekoga ob sebi, ki te podpira, kot je bilo v njegovem primeru dekle Sara. Za njim se je odpravila v London, kamor ga je gnala želja po uspehu, čeprav na začetku ni imel prave predstave, kako izgleda animacijska industrija. "Nisem čakal na delo, ampak sem sproti delal risanke in jih pošiljal svojim bodočim delodajalcem, ko sem naredil kaj novega. Ravno zadnji dve risanki sta me pripeljali do pogodbe z Trunk Animation, kjer delam že štiri leta."


Na dan, ko je že mislil odnehati z iskanjem dela in priložnosti v Londonu, so Roka Predina poklicali iz podjetja Passion Pictures in mu ponudili delo.

Kamenko je imel za goste pripravljena tudi zanimiva vprašanja, tako je na primer izvedel, da so Hotemaže sanjski kraj umetniškega direktorja in vodje animacije pri Outfit7 Jureta Preka. Prav tako je Prek delil z občinstvom, da rad vrtnari in ima na vrtu 9-tonsko skalo, vendar ga je tisti, ki mu jo je pripeljal, prosil, naj ga za takšne stvari raje ne kliče več. 


"Všeč mi je, da lahko delam tisto, kar sem si želel in to v državi, v kateri sem se rodil," pravi Jure Prek.

Režiser Mitja Okorn, ki je posnel enega izmed največjih poljskih hitov Pisma sv. Nikolaju, je tudi nekdanji državni prvak iz znanja o gospodarskem poslovanju, na katerega se je prijavil zaradi tega, ker si je želel osvojiti prvo nagrado in potovati v Bruselj. Leto dni med študijem ekonomije je med drugim delal kot prodajalec glasbenih CD-jev v Big Bangu, da je zaslužil dovolj denarja za filmsko kamero. "Ponosen sem, da si je moj film ogledalo 2,5 milijonov Poljakov in čeprav mi je mama dejala, da se dobro blago samo hvali, sem se moral sedaj pohvaliti kar sam," je dodal nasmejani režiser, ki črpa energijo iz svojega dela in ustvarjanja. 

Mitja Okorn: "Če ne bi bil režiser, bi bil kitarist!"

Nadaljevanje prvega dneva Fashion Week Aquafresh bo ob 21. uri, ko se bo pričela modna revija, na kateri bodo predstavili svoje kolekcije m*faganel, Maja Štamol, Urša Drofenik, Sofia Nogard, Irena Funduk Fashion in Ivan Rocco.

Avtor fotografij: Aleš Pavletič. 

Rajko Primc - naj Prostofer 2013

Dobrodelna Školjkojada

Pred lokalom Platana na Kongresnem trgu, ki je priljubljeno shajališče ljubljanske kulturne in intelektualne elite s svojim svetovljanskim značajem, poteka dobrodelna Školjkojada, na kateri so školjke na svojevrsten način pripravljajo znani slovenski obrazi in kuharji nekaterih priznanih ljubljanskih restavracij. Del denarja, zbranega na dogodku, je namenjen dobrodelnemu projektu Lions kluba Viva Ljubljana.

Svatba - razpoke neke dobe

Na velikem odru SNG Drama se je pričela sezona z zanimivo  gledališko igro Svatba, Rudija Šeliga in v režiji Jerneja Lorencija, ki govori o osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vzpostavlja pristno povezavo med življenjem v prejšnji skupni državi in življenjem v sedanji samostojni državi. Svatba prikaže pozitivno in negativno plat osemdesetih, ter vzbudi nostalgijo in sentimentalnost, pa tudi občutek tesnobe.

Svatba (1980) odpira problematiko trhlega odnosa med duševnim zdravjem in človeško zlobo in vprašanje o humanosti v času, ko je kriza zarezala v najranljivejše družbeno tkivo. Rudi Šeligo v Svatbi pronicljivo izpisuje svoj izjemni vpogled v medčloveške odnose in kritično razčlenjuje družbeno realnost. Njegov slog se giblje med realizmom in mitološko poetizacijo, kar dodaja Svatbi univerzalnost, saj bi se lahko dogajala kjerkoli in kadarkoli. Vendar pa se tovrstna nečloveška sprijenost dogaja tukaj in zdaj, tudi trideset let po tem, ko je bila drama napisana.

V Svatbi je Šeligo nakazal bistven problem, ki je verjetno precej starejši od njegovega časa, in uprizoritev ga poskuša izpostaviti s točke, kjer se nahajamo sedaj. Sorodnost nekaterih okoliščin povezuje osemdeseta leta z današnjim trenutkom, vendar je v marsikaterem oziru bolj neusmiljena in podrejena neoliberalizmu, neizprosnem teptanju drugačnosti vseh mariginalnih skupin, pomanjkanju solidarnosti in samozadostnosti 'elite', ki ne bo mogla več dolgo vztrajati. V času, ko se bo ponovno iz razbitin preteklega začela porajati nova priložnost in na vseh nas je odgovornost, da jo tokrat ne zamudimo, je v članku Razpoke neke dobe zapisala Eva Kraševec,

O Svatbi
V tipično slovenskem okolju, v proletarski gostilni, se ob nedeljah zbirajo posebneži Shizofrenik, Taja, Ciganka, Korbarjeva, Grobar, Žagar in Miličnik; vsi so zdolgočaseni, nikakor ne morejo osmisliti ali napolniti praznine nedeljskega popoldneva. Na drugi strani pa sta Lenka in Jurij, duševno in telesno prizadet par, ki živi v svojem svetu, polnem nenavadne poetičnosti in miline. Onadva ne trpita zaradi pomanjkanja smisla, lahko bi celo rekli, da imata smisla, točk prešitja, preveč. Njuna goreča želja in tudi življenjski ideal, ki ju vsako sredo in nedeljo vodi do vasi, je poroka in s tem vstop v družbo, vendar pa potrditvi njune zveze nasprotujeta tako družbenosocialna kot cerkvena institucija. Ko jima zdolgočasena nedeljska družba za svojo zabavo vendarle »priredi« poroko, se lahko zgodi samo še tragedija.

Besedilo in foto: Janez Platiše