Uvedba vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu

Ljubljana - Novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša novosti na področju osebnega dopolnilnega dela (ODD), ki stopijo v veljavo z novim letom. Uvaja se sistem vrednotnic in s tem načelo vsako delo šteje, razširil pa se bo tudi nabor del, ki jih bo mogoče opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela.

Osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic za osebno dopolnilno je, da se pri boju zoper delo na črno ne uporablja le kaznovalne politike, ki se je z novim zakonom zelo zaostrila, temveč tudi spodbude v obliki večje socialne varnosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica Anja Kopač Mrak in dodala, da je samo letošnja razprava o vrednotnicah povzročila, da se je poleti prijavilo okrog 9000 izvajalcev.

Vsaka fizična oseba, torej tudi upokojenec, študent in dijak, ki bo želel opravljati dopolnilno osebno delo, bo moral svojo namero priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za tiste, ki pa so že prijavljeni po starem pa morajo, na novo prijaviti, v prehodnem polletnem obdobju. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.

Za vrednotnico, ki bo veljala za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD bomo odšteli 9 evrov. Od tega bo 7 evrov namenjeno za pokojninsko invalidsko zavarovanje, 2 evra pa za zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam, kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.

Novi zakon in pravilnik o ODD pa je razširil tudi nabor del, ki se lahko opravljajo. Razdeljena je v dve skupini. V prvo skupino spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo. V drugo skupino pa spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo.

V prvo skupino del spadajo naslednja dela:

• občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
• občasna pomoč pri kmetijskih delih;
• občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu,     spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
• občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
• občasno prevajanje ali lektoriranje;
• občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
• občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

V drugo skupino del pa spadajo naslednja dela:

• izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
• izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki   jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno   tradicionalnih postopkih;
• nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
• mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).

Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.

Besedilo: Janez Platiše
Vir: MDDSZ

ZPIZ – pokojnine bodo izplačane 30. decembra letos

Ljubljana - Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je danes razdelil še preostala nerazdeljena sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev, medtem ko so večino sredstev že nakazali. Odločili so se tudi, da bodo decembrske pokojnine nakazali že 30. in ne  31. decembra.

Predlog vodstva ZPIZ, ki je predlagalo, da se decembrske pokojnine izplačajo  že v torek, 30. decembra, in ne šele 31. decembra, ker je na zadnji decembrski dan poslovni čas bank skrajšan je Svet ZPIZ potrdil.

Na seji so se tudi odločili, da  zadržana sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev za leto 2014 v višini 20.931,71 evrov, za izvzetih 31.603 članov, se v celotni višini dodelijo Zvezi društev upokojencev Slovenije, Kebetova 9, 1000 Ljubljana.

Razprava pa je tekla tudi o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov ZPIZ, ki so premalo plačani zunanji izvedenci, izdaji soglasja k Pravilniku o uporabi službenih avtomobilov ter o predlogu za imenovanju izvedencev ter se zaključila s točko razno.

Po končani seji Sveta ZPIZ se je Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ vsem zahvalil za uspešno in plodno sodelovanje in zaželel lepe ter vesele božične praznike ter srečno novo leto.

Marija Ježek: Še vedno kmetujem in komandiram

Ljubljana-Šentvid, december 2014 – "Čeprav sem na invalidskem vozičku in berglah še vedno kmetujem in komandiram," mi je malo v šali rekla Marija Ježek, lastnica  Kmetije Ježek ko sem jo srečal na dvorišču kmetije ko je čistila brstični ohrovt, ki ga bo bodo porabili za domače potrebe, nekaj pa prodali na 'domači tržnici' ki jo pripravijo vsak četrtek na njihovem kmečkem dvorišču kjer ponudijo tudi druge sezonske poljske pridelke.

Marija mi je tudi povedala, da je kmetija velika in da so včasih imeli 30 krav. Sedaj se z živinorejo ne ukvarjajo več ampak le s poljedelstvom.

Na Kmetiji Ježek, ki jo vodi hčerka in njen mož so nekdanji hlev preuredili v lepo dvorano za srečanja, sestanke, predstavitve, snemanja, foto session ali lounge posedanje, klet pod kašo pa preurejeno namenili predvsem hedonistom in veseljakom. Če vas zanima kaj več o kmetiji si oglejte njihovo spletno stran  http://www.kmetija-jezek.si/index1.htm Najbolje pa bo, če jo obiščete osebno.

ZZZS - več denarja za skrajševanje čakalnih dob

Ljubljana - Na izredni seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so med drugim obravnavali in sprejeli predlog finančnega načrta za leto 2015, ki predvideva 63,7 milijona evrov višje odhodke za zdravstvene programe in inovativna zdravila, se seznanili s poročilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje o nacionalnem spremljanju čakalnih dob ter sprejeli sklep, da bodo v naslednjem letu več denarja namenili skrajševanju čakalnih dob.

Po besedah generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina bodo v prihodnjem letu 40 milijonov evrov namenili na skrajševanje čakalnih dob. Po poročanju STA so problematiko čakalnih dob obravnavali na skupščini pod posebno točko. Čakalne dobe so se po Fakinovih navedbah podaljšale predvsem zaradi staranja prebivalstva in dejstva, da ZZZS ni plačeval preseganja programa.

V prihodnjem letu bo tako ZZZS plačeval 10-odstotno preseganje programov na izbranih operacijah, prav tako bodo dodatno financirali izbranih 28 ambulant, vse z namenom skrajševanja čakalnih dob. Dodatno bodo financirali tudi 2500 operacij in 100.000 pregledov.

A po njegovih besedah je za krajše čakalne vrste poleg dodatnega denarja mogoče doseči tudi z drugačno organizacijo. Tako predlaga, da bi tudi v času dežurstva zdravniki dodatno pregledovali bolnike, a je ta njegov večkratni predlog naletel na odpor pri zdravnikih. Fakin trdi, da če bi zdravnik v času dežurstva obravnaval nekaj dodatnih bolnikov, ki so sicer uvrščeni na čakalno vrsto, bi se te prepolovile. "A čakalne vrste so nekaterim v interesu. Če jih ne bi bilo, tudi ne bi bilo zasebnih ambulant," je dodal.

Kot poroča STA se je razprava na današnji izredni seji skupščine vrtela predvsem okoli finančnega načrta. Predstavnico upokojencev Dunjo Obersnel Kveder žalosti, da se delež denarja, s katerim razpolaga ZZZS, glede na BDP znižuje. Po njenem mnenju je treba spremeniti tudi razmerje med financiranjem primarne in bolnišnične zdravstvene obravnave, sicer bodo stroški za zdravstvo še naprej naraščali. Obregnila pa se je ob varčevanje na področju zdravil, saj je stanje na meji sprejemljivega.

Martin Toth pa je nezadovoljen s procesom sprejemanja finančnega načrta. Opozoril je, da so bile napovedi, za kaj bodo v prihodnjem letu namenili dodatna sredstva ZZZS, v javnosti še preden je skupščina potrdila finančni načrt. "To ni več zavarovanje in zavod, ki ga določa zakon. To je način, ki vodi h koncu. Prej ali slej bo nekdo ugotovil, da takšnega zavoda sploh več ne potrebujemo," je menil.

Po potrditvi na skupščini mora k finančnemu načrtu dati soglasje še vlada.