Homerjeva Iliada v režiji Jerneja Lorencija bo zaživela v Gallusovi dvorani CD

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto, 24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. 

V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka. 

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem, možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci. 

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic. Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča. 

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Pripravil: Janez Platiše
Vir : NG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma

Z Imuno resistom hitro in učinkovito nad virozo

Kot nalašč je Medex v teh dneh, ko se širi viroza, dal v prodajo dva nova izdelka s katerima se lahko hitro in učinkovito spopademo z virozo, ki običajno traja od sedem do deset dni.  Zdravil zanjo ni, z ustrezno prehrano in prehranskimi dopolnili, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, pa lahko poskrbimo, da izzveni že v nekaj dneh.

Pomagamo si lahko z Medex-ovima Imuno resist in Imuno resist junior, ki je prehransko dopolnilo in ga odlikuje trojna moč delovanja, saj vsebuje dve patentirani naravni učinkovini, ki v telesu pomagata spodbuditi lasten imunski odziv, ter vitamin C, ki ima prav tako vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Imuno resist in Imuno resist junior sta brez konzervansov, barvil in umetnih arom ter ne vsebujeta laktoze ali glutena. Vsebujeta enake učinkovine, le njihova količina je v različici junior prilagojena otroškemu organizmu. V Medexu so pri tej različici posvetili posebno pozornost tudi okusu. Ta bo otroke zagotovo spomnil na dobri domači malinovec. Izdelka sta pakirana v vsem dobro poznane Medexove stekleničke za enostavno in neposredno uživanje.

Besedilo : Janez Platiše
Vir: Medex

SALOMA glasbena drama Richarda Straussa

V SNG Opera in balet Ljubljana bodo 22. januarja v koprodukciji z Opero Hongkong premierno uprizorili glasbeno dramo v enem dejanju Saloma Richarda Straussa. Latvijski režiser Andrejs Žagars je sledil konceptu svoje lanskoletne postavitve v Operi v Hongkongu. Naslovno vlogo bo kot gostja pela rusko-avstrijska sopranistka Natalia Ushakova.

Programska misel sezone, skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti, je replika Oscarja Wilda iz sklepnega monologa damskega besedila Saloma. Istoimenska glasbena drama Richarda Straussa (1864–1949), ki jo je skladatelj komponiral po Wildovi predlogi, je ob praizvedbi leta 1905 kot meteor treščila na glasbeno prizorišče zgodnjega dvajsetega stoletja, avtorja pa povzdignila med enega najpomembnejših opernih skladateljev. 

Strauss je s pomočjo inovativne uporabe glasbe in s kritičnim razmislekom o tedanjih tradicionalnih kulturnih vrednotah in mejnih družbenih vprašanjih šokiral občinstvo in uspel ustvaril izjemno, a hkrati tudi kontroverzno delo. Osnova glasbene drame je biblijska zgodba o Janezu Krstniku, skozi optiko drznega fin de siècla pa smo priča utripu trenutka usodnega srečanja med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. 

Pomembno mesto v tem delu imajo tudi nekatere izrazito mejne teme (obsesija, maščevanje, incest, samomor, …), ki jih nobena družba ne bi smela prezreti. Kot zanimivost velja omeniti, da je le dve leti pred premiero Salome Strauss kot dirigent gostoval v Ljubljani.

Ustvarjalci predstave:
Loris Voltolini, Živa Ploj Peršuh, Andrejs Žagars, Reinis Suhanovs, Kristine Pasternaka, Ineta Sipunova, Kevin Wyn-Jones, Kirill Burlov, Tatjana Ažman

Solisti v nosilnih vlogah:
Jure Kušar, Branko Robinšak, Mirjam Kalin, Vlatka Oršanić, Natalia Ushakova k. g., Robert Vrčon, Aljaž Farasin, Dejan Maksimilijan Vrbančič.

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Besedilo: Janez Platiše
Vir: SNG Opera in balet Ljubljana

25 let Lions kluba Ljubljana in dobrodelni Lions ples

V Cankarjevem domu je potekala slovesnost ob 25. obletnici Lions kluba Ljubljana, prvega slovenskega Lions kluba, katere so se udeležili številni visoki gosti. Štirim organizacijam so podarili donacije. Guverner Lions distrikta 129 Slovenija Jurij Šarman je klubu Ljubljana podelil plaketo za 25. let delovanja, zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana pa zahvale listine.

Guverner Lions distrikta 129 Slovenija Jurij Sarman je zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana podelil zahvale listine. Z leve: Tone Prosenc, Borut Miklavčič, Nuša Kerševan, Mitja Rotovnik, Uroš Lajovic, Dunja Bohorič, Joco Žnidaršič in Mario Jeglič, ki zaradi odsotnosti ni na fotografiji.

Prisotne je nagovorila Vida Petrovčič, predsednica Lions kluba Ljubljana. Med drugim je dejala: "Četrt stoletja delovanja, v katerem smo šli skozi dve državi, dve valuti, konjunkture in recesije, turbulence na področju vladanja in vodenja države, nas je okrepilo v prepričanju, da puščamo za seboj trajne in neizbrisne sledi.

Vida Petrovčič, predsednica Lions Kluba Ljubljana.

Bolj kot kadarkoli prej prihaja naše prostovoljno delo v ospredje potreb naše družbe danes, ko imamo žal vsak dan priložnost, da nam življenje samo dokazuje nujnost našega obstoja. Pa ne le nam, tudi državi, da nam stoji ob strani za boljše življenje vseh naših ljudi. Zato je prav, da delujemo povezani, da združimo naš celoten idejni, kadrovski in energetski potencial, saj bomo le tako uspeli preseči moč posameznika ali kluba."

Borut Miklavčič, prvi slovenski Lion.

Po končanem nagovoru je Vida Petrovčič na govorniški oder povabila prvega slovenskega Liona gospoda Boruta Miklavčiča, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril: "Ko se po 25. letih oziramo na prehojeno pot našega prostovoljnega dela lahko ponosno rečemo: dobro smo jo prehodili! Seštevek mnogih malih dejanj je v 25. letih postalo veliko dejanje slovenskih Lionov, v prepričanju, da je samo tako mogoče postavljati, graditi boljši on prijaznejši svet, svet miru in solidarnosti.

Borut Miklavčič od guvernerja Jurija Šarmana prejema zahvalno listino.

Iz množice dobrih dejanj smo z vztrajnostjo in prizadevnostjo postavili trden temelj slovenskemu Lionizmu. Izražam zadovoljstvo, da sem bil ves čas z vami član prvega slovenskega Lions kluba. Spominjam se tudi vseh naših članov, ki jih žal, danes ni več med nami."

Nagovor Dejana Crneka, podžupana Mestne občine Ljubljana.

Sledil je nagovor Dejana Crneka, podžupana Mestne občine Ljubljana, ki je prišel namesto župana Zorana Jankoviča, ki je zbolel in Jurija Šarmana, guvernerja Lions distrikta 129 Slovenija, ki je po končanem nagovoru Lions klubu Ljubljana podelil plaketo za 25. let delovanja, zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana pa zahvale oziroma priznanja. Prejeli so jih: Borut Miklavčič, Nuša Kerševan, Dunja Bohorič, Tone Prosenc, Joco Žnidaršič, Vladimir Borisov, Mitja Rotovnik, Uroš Lajovic in Mario Jeglič, zaradi zadržanosti ni bil prisoten.

Na slovesnosti so 6000 evrov podarili in razdelili med štiri organizacije.

Na slovesnosti so 6000 evrov podarili in razdelili med štiri organizacije: Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana za nakup pripomočkov in Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje za sklad za celostno podporo in pomoč družinam v stiski. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Ig - Draga je prejel donacijo za opremo novih bivalnih prostorov na novi lokaciji na Vodnikovi cesti v Ljubljani, Zavod Pod strehco z ljudsko kuhinjo na Zaloški v Ljubljani pa za nakup nujno potrebnega vozila.

 Donacije je Lions klub Ljubljana podarili štirim organizacijam.

O delu in pomenu medgeneracijskega sodelovanja in skrb za ohranjanje vrednot Lionizma, ki je temelj sodelovanja med Lions in Leo klubi, ki so mlado žito Lions klubov je spregovorila Leja Peterka, predsednica Leo kluba Ljubljana.

Vida Petrovčič, Borut Miklavčič in Jurij Šarman so v počastitev 25. letnice Lions kluba Ljubljana zarezali torto.

Po končani slovesnosti se je pričel tradicionalni dobrodelni Lions ples z večerjo na kateri so Vida Petrovčič, Borut Miklavčič in Jurij Šarman v počastitev 25. letnice Lions kluba Ljubljana zarezali torto. Potekal je tudi srečelov in tiha dobrodelna dražba slikarskega dela in prodaja unikatnih sveč, ki so jih izdelali varovanci dnevnega varstveno delovnega centra Dolfke Boštjančič, ki po novem domuje v BTC Ljubljana.

Dobrodelni Lions ples sta odprla Vida Petrovčič, predsednica Lions kluba Ljubljana in Jurij Šarman, guverner distrikta 129 Slovenija.

Izkupiček četrt stoletnega delovanja Lionizma na Slovenskem je sedem in pol milijonov evrov dobrodelno podarjenih sredstev, 55 klubov po vsej državi ter 1445 članov in 330 članov Leo podmladka, okoli sto dobrodelnih projektov na leto in nepredstavljivo število dobrodelno opravljenih ur; na drugi strani pa na tisoče prejemnikov donacij, ki so s pomočjo članov Lions in Leo klubov dobili možnost preživetja, bodisi socialnega, zdravstvenega, družbenega.

V kulturnem sporedu je na jubilejni slovesnosti sodelovali člani Big Banda Vrhnika, ki jih vodi Matjaž Lenarčič. Za živo plesno glasbo pa so poskrbeli člani skupine Victory.

Besedilo, foto in video: Janez Platiše