V poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, so v soboto premierno uprizorili gledališko predstavo "Kralj gora in ljudomrznik" avstrijskega avtorja Ferdinanda Raimunda (1790-1837), ki v Evropi sodi med najimenitnejše predstavnike "ljudskega gledališča". Glavno vlogo ljudomrznika pl. Trapeža je enkratno odigral Jure Sešek.
Odlično odigrana predstava, ki jo je režiral Alojzij Stražar je navdušila občinstvo saj se vsebina predstave, čeprav je bila napisana pred 225 leti, še kako dotika sedanjega časa. Gre namreč za zgodbo, katere osrednji junak je ugledni gospod, ki zaradi lažnih prijateljev postane globoko razočaran nad svetom, v katerem živi in zato zasovraži ljudi. Postane ljudomrznik in sumničav do vseh. Poleg tega pa je pretirano navezan na hčer in jo zato ne pusti, da bi se poročila.
Na koncu se vse srečno konča. Ljudomrznik se preobrazi v strpnega, plemenitega človeka. V igro so vpeti vsi elementi, ki so jih v času avtorjevega življenja poznali, avtor jih je popestril še s kupom pevskih vložkov, ki učinkovito poganjajo naprej odrsko dogajanje. Glasbo za predstavo na Studencu je napisal Slavko Avsenik ml.
Scenograf je Jože Napotnik, kostumografinja Nada Slatnar. V glavnih vlogah nastopajo Jure Sešek, Jože Vunšek, Pia Prodnik, Robert Vrčon, Eva Černe, Metod Palčič, Urša Sešek, Rajko Majdič, Vanja Osolnik, Marjeta Cerar, Brigita Hrovat, Klemen Torkar, Konrad Pižorn – Kondi in Nejc Lisjak ter seveda mnogi drugi, brez katerih ne bi bilo predstave na tako visokem kakovostnem nivoju.
Premieri bo sledilo še 14 predstav. Zadnja bo v nedeljo 30. avgusta 2015. Kdaj bodo še ostale predstave in druge podrobnosti pa si lahko preberete na spletni strani http://www.studenec.net/index.php/program/kralj-gora-in-ljudomrznik
Ne bo vam žal, če si boste vzeli časi in si ogledali to gledališko predstavo. Poseben čar pa je gledati predstavo v lepo urejenemu poletnemu gledališču na Studencu tudi zato, ker je sredi travnikov in lepo obdelanih njiv.
V avli Domus Medica v Ljubljani je zobozdravnik Andrej Rant predstavil svojo novo pesniško Utrinki duše s katero je zaznamoval 50 letni jubilej pesniškega ustvarjanja. V uvodnih besedah je pesnik dejal, da pesnik lahko napiše samo tisto kar čuti in doživlja. Številnemu občinstvu in ljubiteljem poezije je z občutkom prebral ozirom zrecitiral več svojih pesmi, ki so jih povsem prevzele.
To je njegova peta pesniška zbirka "Utrinki duše" s katero je zaznamoval 50 letni jubilej pesniškega ustvarjanja. Predstavitev zbirke bi morala biti že lani, pa je bila zaradi težke bolezni avtorja preložena v letošnje leto. Zbirka vsebuje 71 pesmi na 79 straneh in predstavlja vrh njegove poezije. Po mnenju redaktorja akademika dr. Kajetana Gantarja je med njimi nekaj literarnih biserov kot pesem Babici, Kamen in Navje.
Na svojstven, humoren način se avtor spoprijema s staranjem. To so pesmi Gospod, Gospa in s smrtjo Morana, Hvalnica smrti, Pozaba. A ni samo Tanatos, prisoten je tudi Eros, v izpiljenih pesmih starejšega datuma. Avtor je sam poskrbel za estetsko obliko knjige. Hermes na starogrškem novcu na naslovni strani izraža poduhovljenost, maska kralja Ojdipa na zadnji platnici, najboljše kiparsko delo avtorja, pa obup Človeka.
Poezija dr. Ranta je pisana v tekočih verzih, v metrični obliki z rimami, ki je pogosto prepletena tudi z notranjimi rimami. Pesmi imajo mnogokrat zelo izraženo melodiko, prilagojeno vsebini. Ta je zelo raznolika, od ljubezenskih občutij do trpečih spoznanj minevanja, vprašanj o smislu življenja in obstoja, do kritičnih pesmi in baladnih motivov.
Andrej Rant je svoje življenje posvetil zobozdravstvu in poeziji. Kot zobozdravnik je več kot trideset let skrbel za oralno zdravje zelo zahtevne populacije otrok in odraslih z motnjami v razvoju. V njegov delokrog so spadali tako duševno moteni otroci Zavoda Janeza Levca, kot tudi slepi in slabovidni otroci Zavoda za slepo mladino ter deset let slušno in govorno prizadeti otroci Zavoda za slušno in govorno prizadeto mladino. Delo je opravljal ves čas predano, z veliko ljubeznijo, potrpežljivostjo in razumevanjem. Na svojem strokovnem področju je deloval tudi v mednarodnih okvirjih kot član Sveta mednarodne organizacije za oralno zdravje otrok z motnjami v razvoju IADH.
Pesnik Rant je človek, ki ima v sebi prirojen čut ljubezni do sočloveka, do pacienta , človek z zelo razvitim čutom za pravičnost, ki ne prenaša krivic in nasilja. Bogastvo njegove duše se kaže tudi v njegovi poeziji, ki je izpiljena in se dotakne srca. Pesniti je začel že v gimnaziji leta 1964 , ko je odkril dar pesnjenja. Od takrat ustvarja nepretrgoma.
Doslej so izšle njegove pesniške zbirke: Telohi leta 1984, Zornice leta 1998, Izpovedi leta 2006 in bogati izbor, pesniška žetev Zlati klas, ki je izšla leta 2012 ob pomoči Zdravniške zbornice.
Občasno je svoje pesmi objavljal v raznih revijah in časopisih, redno pa jih objavlja v naši reviji ISIS od leta 2010, v vsaki številki tri do štiri. Ljubiteljsko se ukvarja tudi s kiparstvom, s svojimi stvaritvami v žgani glini je sodeloval na štirih bienalih zdravnikov umetnikov v Galeriji Krka. V začetku leta 2012 je bila na njegovo pobudo pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa ustanovljena literarna sekcija Kongresa - Slovenska beseda, Andrej Rant pa je bil izvoljen za njenega predsednika.
Besedilo: Janez Platiše in Polona Wallas
Foto in video: Janez Platiše
Veleposlaništvo Francije v Sloveniji je na dan francoske državnosti, v gradu Fužine, pripravilo sprejem in praznovanje njihovega državnega praznika, ki ga praznujejo 14. julija. Slavnostni nagovor je imel Pierre-François Mourier, francoski veleposlanik v Sloveniji.
Med drugim je dejal: "Leto dva tisoč štirinajst je bilo za Slovenijo leto sprememb: zahvaljujoč delu vlad zadnjih dveh let ter odločnosti premiera Mira Cerarja, je bila politična stabilnost ponovno vzpostavljena. Tudi gospodarske razmere so se bistveno izboljšale. Država je na dobri poti. Vendar, tako kot povsod, prizadevanja za reforme ne smejo pojenjati, nasprotno, morajo se še okrepiti. Kajti spremembe, ki bodo pritegnile čim več kapitala in tujih investitorjev, ki jih Slovenija potrebuje, vključno seveda s francoskimi, je potrebno izvesti zdaj."
V Franciji je 14. julij simbol svobode, demokracije in boja proti zatiranju. Predstavniki francoskega ljudstva so namreč 14. julija 1789 napadli trdnjavo Bastilja in zrušili francosko monarhijo, s čimer se je začela francoska revolucija.
Studenec pri Domžalah, julij 2015 - Vrhunec letošnjega 15. Kulturno poletnega festivala Studenec pri Domžalah je uprizoritev romantično-komične čarobne igre s petjem Kralj gora in ljudomrznik. Avtor predstave je Ferdinand Raimund, prevod Borut Trekman, režija Alojz Stražar. Premiera bo soboto 18. julija ob 21. uri, predpremiera pa bo dan prej. Sledilo bo še petnajst ponovitev, vse do konca letošnjega avgusta. Podrobnejši razpored poglejte tukaj.
Glavni lik je gospod plemeniti Trapež, ki je kot bogat podjetnik radodarno ljudem posojal na zaupanje denar, ki mu ga niso nikoli vrnili, se zapre z družino in služinčadjo na svoje posestvo in postane nezaupljiv ljudomrznik.
Njegov odnos do sveta želi spremeniti dobri duh KRALJ GORA, ki mu nastavi ogledalo njegovega početja. Vzame mu dušo in njegov jaz, sam pa se spremeni vanj. Ob čudenju svojim lastnim nesmiselnim in trdovratnim napakam se g. pl. Trapež le odloči za drugačno pot in popravi krivico do vseh, še zlasti pa do svoje žene, hčere in njenega zaročenca, v želji, da bi se ljubila tako močno, kot ju je on po krivici sovražil.
Letos je 225 let od rojstva Ferdinanda Raimunda, avtorja številnih dram, igralca, dramaturga, režiserja in pesnika, ki je s svojimi deli v svojem času zaslovel po vsej Avstriji, Nemčiji in še dlje. Kljub časovni oddaljenosti avtorjevega ustvarjanja je Kralj gora in ljudomrznik imenitno napisana igra, ki drži za vse čase, še posebej pa za današnje. Predstava je njegova uspešnica, saj postavlja pred gledalce odlično besedilo, veliko zabave, komike, romantičnih, čarobnih pa tudi glasbenih užitkov, predvsem pa domiselno komičnih situacij ter besednih perfekcij in smešnih naključij.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah je letošnji festivalski program v Poletnem gledališču Studenec odprlo z jubilejnim koncertom Slovenskega komornega zbora v cerkvi sv. Lenarta na Krtini že 5. junija. Temu je sledil jubilejni koncert Ansambla Franca Miheliča in La Traviata v izvedbi SNG Opere in baleta Ljubljana.
