FOTO - Na EMI 2016 je zmagala Manuella s pesmijo Blue and red

Ljubljana, 27.2.2016 - Velika zmagovalka izbora EMA 2016, zaključnega festivala prvih Dnevov slovenske zabavne glasbe, je ManuElla. S pesmijo Blue and red nas bo zastopal na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2016, in sicer v drugi polovici drugega predizbora, ki bo 12. maja v Stockholmu na Švedskem.

Za letošnjo evrovizijsko vozovnico se je potegovalo 10 izvajalcev v naslednjem vrstnem redu: Anja Baš –What If, Žan Serčič – Summer Story, Anja Kotar –Too Cool, San Di EGO – Brez tebe, D Base – Spet živ,Regina – Alive in every way, ManuElla – Blue and Red, Raiven – Črno bel, Nuša Derenda – Tip Top inSebastijan Lukovnjak – Tales of Tomorrow.

V prvem krogu je tričlanska strokovna žirija, ki so jo sestavljali Darja Švajger, Raay in Tomaž Mihelič - Marlenna, izmed vseh tekmovalnih skladb izbrala dve najboljši pesmi. V superfinale sta se uvrstili ManuElla s pesmijo Blue and red in Raiven s skladbo Črno bel. Med njima so gledalci in poslušalci v drugem krogu prek telefonskega glasovanja odločili, da nas na Pesmi Evrovizije 2016 zastopa ManuElla s pesmijo Blue and red. Avtor besedila je Leon Oblak, avtorja glasbe Manuella Brechko in Marjan Hvala, ki je tudi avtor aranžmaja.

Način glasovanja je bil enak kot na izboru EMA 2011, na katerem je slavila Maja Keuc in nato v velikem finalu Pesmi Evrovizije osvojila 13. mesto, kar je najvišja uvrstitev Slovenije v zadnjih dvanajstih letih. Enak izbor je bil tudi lani, ko sta Maraaya po odlični predstavitvi osvojila 14. mesto v velikem evrovizijskem finalu.

Skozi slovenski evrovizijski predizbor je gledalce in poslušalce popeljal voditelj in igralec Klemen Slakonja, ki je pripravil večer, poln presenečenj. V šov programu sta z novim singlom Nothing left for menastopila Maraaya, lanskoletna predstavnika na Pesmi Evrovizije, skupaj s skupino Cubismo pa sta predstavila tudi novo različico Here for you. Spremljevalni program je bil evrovizijsko obarvan.

Z gostiteljem večera so nastopile Sestre, ki so leta 2002 nastopile na Pesmi Evrovizije, in mlada "evrovizijka"Lina Kuduzović, ki je na otroški različici Pesmi Evrovizije lani osvojila odlično tretje mesto. Klemen Slakonja je navdušil z imitacijo ruskega predsednika Putina. Voditelj prenosa iz zelene sobe je bil Nejc Šmit. Urednik izbora je bil Aleksander Radić, režiser Nejc Levstik, scenografinja pa Greta Godnič.

FOTOGALERIJA FLICKR


DSZG je zastavljen je kot dolgoročni glasbeni projekt festivalskih večerov, s katerim bo RTV Slovenija ponudila prostor glasbenim ustvarjalcem in izvajalcem različnih glasbenih žanrov. S projektom želi spodbuditi razvoj slovenske popularne glasbe, večno žlahtnost popevk pa nadgraditi z novimi glasbenimi smernicami in zajeti širok krog ustvarjalcev različnih glasbenih žanrov. Ob zaključku projekta je Mario Galunič, odgovorni urednik Razvedrilnega programa Televizije Slovenija, pod katerim je DSZG zaživel, povedal: »Dnevi slovenske zabavne glasbe, DSZG 2016, so dokazali, da je slovenska zabavnoglasbena ustvarjalnost na visokem nivoju in glasbeniki potrjujejo, da potrebujejo tako velike dogodke. Vse to nam daje pogum, da bomo DSZG v letu 2017 oblikovali še bolj pogumno in ambiciozno, glasbenike pa vabimo, da začnejo pisati skladbe že zdaj, saj je leto hitro naokoli.«

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše, Katja Štok, Jani Ogrin
Vir: RTVSLO

Na EMI 2016 je zmagala ManuElla s pesmijo Blue and red

Ljubljana, 27.2.2016 - Velika zmagovalka izbora EMA 2016, zaključnega festivala prvih Dnevov slovenske zabavne glasbe, je ManuElla. S pesmijo Blue and red nas bo zastopala na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2016, in sicer v drugi polovici drugega predizbora, ki bo 12. maja v Stockholmu na Švedskem.

Skozi slovenski evrovizijski predizbor je gledalce in poslušalce popeljal voditelj in igralec Klemen Slakonja.

Počitnice in zimska oblačila za družine v stiski

Ljubljana, 24.2.2016 - Savi Turizmu predstavlja dobrodelnost pomemben del podpore družbeni skupnosti. S finančnimi sredstvi podjetje podpira različne humanitarne projekte in dobrodelne organizacije, v obliki storitev, ki jih nudijo, namenjajo podporo številnim društvom in projektom v lokalnih okoljih, kjer delujejo turistična središča Sava Hotels & Resorts.



Sava Turizem že vrsto let podpira Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Družinam v stiski omogočajo počitnice v njihovih destinacijah in organizirajo kopalne izlete v njihove priljubljene vodne parke. V lanskem letu so omogočili družinske počitnice 11 družinam in dva avtobusa otrok peljali na kopalni izlet. K sodelovanju so lani povabili tudi člane njihovega programa zvestobe Ambasador Sava Hotels & Resorts.

Ob srečanju so prostovoljce in sodelavce ZPM Moste-Polje iz Ljubljane pogostili z dobrotami, tudi Originalno blejsko kremno rezino, Sava Hoteli Bled.

Odziv na akcijo »Podarimo kapljice« je bil nad pričakovanji, člani programa so podarili skupno več kot 641.000 kapljic oz. 128 nočitev za slovenske družine v stiski. Ob pomoči Sava Turizma je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje to zimo družinam razdelila 300 kompletov kap, rokavic in šalov, 40 bund in 60 copat v skupni vrednosti 6.600 evrov.

V nadaljevanju zahvalno pismo gospe Anite Ogulin, predsednice ZPM Ljubljana Moste-Polje:
Iskreno smo hvaležni vsem gostom in družbi Sava Turizem, ki so zadnjih dveh letih več kot 40 družinam v stiski omogočili gostovanja v termah in hotelih. Mnoge družine so tako šele prvič dobile priložnost, da so nekaj dni preživele skupaj na oddihu. Vrnili ste jim dostojanstvo, jim izkazali spoštovanje ter jih gostili in krepili zdravje. Omogočili ste jim izkušnjo, o kateri niso upali niti sanjati. Topla zimska oblačila pa so številnim otrokom pričarala nasmeh na obraz, saj brez njih ne bi mogli uživati v snežnih radostih. Hvala vsem in vsakomur, ki je prispeval k lepšemu jutri.

Video in foto: Janez Platiše

V Cankarjevem domu opera Macbeth po afriško

Ljubljana, 23.2.2016 – V Gallusovi dvorani Cankarjevem domu v Ljubljani si bomo lahko, v okviru abonmaja Veličastnih 7 in Festivala Shakespeare za vedno, ogledali opero Macbeth Bretta Baileya, Giuseppeja Verdija in Williama Shakespeareja. Po besedah Marijana Zlobca, ki je gledal generalko, je projekt uspel in nadaljeval: Predstava temelji na Skakespearovi tragediji in še bolj Verdijevi operi, ki pa jo je avtor zasnove, režiser in scenograf Brett Bailey skrajšal in adaptiral; iz nje poudaril večnost teme s ñ poanto, da je želja po oblasti in materialnem bogastvu večna in da pot za dosego teh ciljev s pomočjo zločinov ni nikakršna ovira. Predstavo podpisuje južnoafriška gledališka skupina Third World Bunfight.

Opero Macbeth je zasnoval, oblikoval in režiral južnoafriški režiser svetovnega slovesa Brett Bailey (www.thirdworldbunfight.co.za), ki se je na evropskih odrih proslavil s predstavami, kot so Exhibit B, Orfeus in Big Dada. Njegove predstave so gostovale po skoraj vseh celinah. »Naš afriški Rimbaud«, kot ga je imenoval eden od kritikov, stare evropske zgodbe cepi na afriška tla. Po ogledu njegovih predstav Medeja, Orfej ali Macbeth se evropski gledalec vpraša, ali ni bilo nemara nasprotno, ali se niso te zgodbe priselile v Evropo iz Afrike?

Opera Macbeth je prirejena za deset temnopoltih južnoafriških opernih pevcev in dvanajst glasbenikov (pet godal, pet pihal, dve tolkali) Fabrizia Cassola (www.fabriziocassol.com), ki je sodeloval že z umetniki, kot so Anne Teresa De Keersmaeker, Alain Platel, Faustin Linyekula, Luc Bondy in Philippe Boesmans.

Premil Petrovic (www.premilpetrovic.com/vita.php) je večkrat nagrajen in mednarodno proslavljen srbski dirigent, ki deluje v Berlinu. Najraje se predaja nenavadnim projektom ter obsežno ustvarja na Hrvaškem, Srbiji, Nemčiji, Avstriji in Portugalski. V Macbethu bo vodil lastno zasedbo – z nagradami ovenčani No Borders Orchestra (http://www.nobordersorchestra.org/), ki je razburkal evropske kroge klasične glasbe.

Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med davnimi leti 1599 in 1606 v času vladanja angleškega kralja Jamesa I., ki je bil pred tem škotski kralj James VI.

Prvič je bila verjetno uprizorjena leta 1611 v Globe Theatru v Londonu.

Škotski general Macbeth na poti domov iz boja s svojim sobojevnikom Banquom sreča čarovnice, ki mu prerokujejo, da bo postal škotski kralj. V domačem gradu s soprogo Lady Macbeth, skujeta zaroto proti dobremu kralju Duncanu. Krvavemu umoru kralja sledi brezkončno prerivanje krvi, da bi se novo ustoličena kralj in kraljica, katerih spletke so ostale neodkrite, obdržala na oblasti. Pokoplje ju lastni pohlep po oblasti, ki ju potegne v blaznost in povzroči njun propad.

V gledaliških krogih velja vraža, da gre za prekleto igro in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujejo kar z imenom 'škotska igra' ali pa MacB., glavna lika pa označujejo kot gospod in gospa M.. Če nesrečno ime komu le zleti iz ust, pa obstaja cela vrsta proti urokov, kot recimo vrtenje okrog svoje osi, pljuvanje čez levo ramo in podobno.

Verdi je opero Macbeth po Shakespearejevi tragediji napisal leta 1847, v navalu romantične mode shakespearjanskih tem in velja za eno največjih Verdijevih del, ki slovi po celi vrsti spektakularnih arij Lady Macbeth in je izjemno pomembno za razvoj njegovih skladateljskih konceptih. Od svojega nastanka je Verdijeva opera že v 19. stoletju doživela številne predelave.

Shakespearejeva tragedija je skozi stoletja navdihnila tudi številne druge umetnike od filmskih režiserjev od Orsona Wellesa do Akire Kurosawe ali skladateljev od Richarda Straussa do Duka Ellingtona ter slikarje od Füselija do Williama Blaka in Johna Singerja Sargenta.

Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey je Macbetha postavil po svoje. Priredbo Verdijeve glasbe je naročil izurjenemu belgijskemu skladatelju Fabriziu Cassolu, ki ohranja vso specifiko Verdijeve partiture s poudarkom na velikih arijah protagonistov, na kožo pisanim izvrstnim temnopoltim pevkam in pevcem, ki so tudi odlični igralci. Tragedijo o Macbethu pa si je zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz demokratične republike Kongo v begunskem taboru. 

Amaterska skupina naleti na zaboje, polne kostumov, rekvizitov, librettov in starih posnetkov opere Macbeth. Ob brskanju med temi predmeti se jim porodi misel, da bi sami lahko uprozorili Macbetha, saj v njem odkrijejo številne povezave s položajem v svoji domovini, ki jo uničujejo okrutni klanski boji za oblast in prevlado nad z rudniki zlata bogatim ozemljem.

Besedilo in foto: Janez Platiše
Vir: Cankarjev dom Ljubljana