Poudaril je: "Začeti moramo torej drugače. Dokler bomo spreminjali svet, ki je tam daleč, nekje zunaj, toliko časa se ne bo nikjer nič spremenilo. Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji. Usmiljeni pogled se mora najprej obrniti vase. Namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora vsak človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, najprej vprašati, kaj je pripravljen narediti sam za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka."
Dotaknil se je tudi vprašanja splava in se vprašal: "Ali smo še narod, ki se veseli življenja? Ali smo narod, ki se veseli svojih otrok? Ali smo narod, ki svojim otrokom omogoča preživetje? Ali smo narod, ki tistim, ki so spočeti med nami, dovoli tudi, da se rodijo med nami?" Imam občutek, da je našemu narodu bolj pomemben medved v kočevskih gozdovih kakor pa otroci, ki v nemem kriku umirajo med nami, ker smo nehali biti usmiljeni, ker nočemo biti usmiljeni."
Na koncu pridige je Zore dejal, da številke niti niso pomembne in izpostavil: "Ljudje smo zelo okuženi z kvantiteto, števili, ampak nazadnje je pomembno le srce vsakega posameznika, ki pride sem zaradi Boga, da doživi usmiljenje in ga nese v vsakdanje življenje in ga tam živi," je izpostavil. Za današnji praznik je ključno sporočilo veselja, "kajti Marijino vnebovzetje je za vse nas sporočilo, da se naše življenje ne izteka na tej zemlji, ampak da smo rojeni za večnost in to mora osvoboditi človeka tudi na tej zemlji."
Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: Janez Platiše
