Urad predsednika Republike Slovenije je ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu ponovno odprl vrata Predsedniške palače. Obiskovalci so si lahko ogledali protokolarne in delovne prostore predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Obiskovalce v Veliki dvorani Predsedniške palače je nagovoril predsednik Pahor in poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki slavi kulturni praznik z državnim praznikom. Vsem državljankam in državljanom je čestital ter izrazil navdušenje nad številčnim obiskom, zlasti nad številom otrok, ki so skupaj s starši obiskali Predsedniško palačo.
Obiskovalce so pozdravili tudi gospod Anton Peršak, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije, gospa Metka Krašovec, Prešernova nagrajenka, gospod Vincencij Möderndorfer, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, pridružili pa so se jim tudi arhitekti Arhitekture Krušec, Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič, nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2017.
Kulturno so dan odprtih vrat obogatili učenci Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, ki so izvedli glasbeno točko prepleteno s poezijo Toneta Pavčka. Ob ogledu delovnih prostorov predsednika republike je predsednik Pahor obiskovalce prav tako pozdravil in odgovarjal na njihova vprašanja.
Vir: UP
08 februar 2017
Recital Prešernove poezije pred Prešernovim spomenikom
Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani je potekal tradicionalni recital Prešernove poezije. Prireditev v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je točno opoldne začela z deklamacijo Zdravljice. Za tem je predsednik združenja Gašper Tič v nagovoru med drugim dejal, da se kulturo jemlje zgolj kot strošek. Tako razmišljanje, se po njegovem, oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo. Recital je hkrati potekal tudi v Mariboru in Novi Gorici.
Prireditev se je pred 31 leti pričela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.
VIDEO utrinek z recitala
Prireditev se je pred 31 leti pričela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.
VIDEO utrinek z recitala
07 februar 2017
Na dan kulture brezplačen ogled Galerije likovnih samorastnikov Trebnje
Ko boste obiskali galerijo, ki edina že skoraj pol stoletja edina v Sloveniji skrbi za ohranjanje del naivnih umetnikov boste s podpisom na posebno tablo, ki stoji v preddverju galerije, lahko svoj delček prispevali tudi k podiranju rekorda v kulturi.
"S tem projektom želimo predstaviti naše delo in spomniti na pomen galerije. Vse ljubitelje kulture iz bližnje in daljne okolice vabimo, da nas obiščejo, se podpišejo na tablo in s tem postanejo naši prijatelji," poudari Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje.
"S tem projektom želimo predstaviti naše delo in spomniti na pomen galerije. Vse ljubitelje kulture iz bližnje in daljne okolice vabimo, da nas obiščejo, se podpišejo na tablo in s tem postanejo naši prijatelji," poudari Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje.
Sestal se je Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije
Po treh letih se je zopet sestal Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), ki je bil ustanovljen že leta 1991. Pred tem so izvolili novega predsednika Zvoneta Zinrajha, ki pravi, da si znova želijo dejavno sodelovati na področju upokojencev. Imajo nove cilje, prijeme in organiziranost, so povedali na tiskovni konferenci.
Rečeno je bilo, da se bodo prizadevali za priznavanje družbenega, kulturnega in gospodarskega prispevka starejših in da bodo poskušali sodelovali tudi pri oblikovanju zakonov in politik, ki zadevajo upokojence. Menijo, da je vlada pri pripravi rešitev zdravstvene reforme prepočasna, način dela pa ni dovolj pregleden. Premalo pa je tudi razprav o posameznih rešitvah v organih, ki so pristojni za to področje, denimo v Zdravniški zbornici Slovenije.
V odboru imajo predloge tudi glede pokojninske zakonodaje. Menijo, da je 500 evrov, kolikor naj bi po predlogu vlade znašala najnižja pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa premajhen znesek. Po njihovem bi ga morali dvigniti vsaj na prag revščine. Večina v odboru jih meni, da mora koalicija izpolniti svojo obljubo in čimprej ustanoviti urad za starejše.
Sporazum o sodelovanju v odboru, ki so ga sprejeli predvideva, da mora biti članica KOSOS organizirana po zakonu o društvih ne glede na to, ali je nekakšen dodatek politični stranki, civilna iniciativa ali nevladna organizacija.
Odbor, v katerega so med drugim vključeni Zveza društev upokojencev Slovenije, Univerza za 3. življenjsko obdobje in Sindikat upokojenih veteranov Slovenije, ima skupno približno 300.000 članov.
Rečeno je bilo, da se bodo prizadevali za priznavanje družbenega, kulturnega in gospodarskega prispevka starejših in da bodo poskušali sodelovali tudi pri oblikovanju zakonov in politik, ki zadevajo upokojence. Menijo, da je vlada pri pripravi rešitev zdravstvene reforme prepočasna, način dela pa ni dovolj pregleden. Premalo pa je tudi razprav o posameznih rešitvah v organih, ki so pristojni za to področje, denimo v Zdravniški zbornici Slovenije.
V odboru imajo predloge tudi glede pokojninske zakonodaje. Menijo, da je 500 evrov, kolikor naj bi po predlogu vlade znašala najnižja pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa premajhen znesek. Po njihovem bi ga morali dvigniti vsaj na prag revščine. Večina v odboru jih meni, da mora koalicija izpolniti svojo obljubo in čimprej ustanoviti urad za starejše.
Sporazum o sodelovanju v odboru, ki so ga sprejeli predvideva, da mora biti članica KOSOS organizirana po zakonu o društvih ne glede na to, ali je nekakšen dodatek politični stranki, civilna iniciativa ali nevladna organizacija.
Odbor, v katerega so med drugim vključeni Zveza društev upokojencev Slovenije, Univerza za 3. življenjsko obdobje in Sindikat upokojenih veteranov Slovenije, ima skupno približno 300.000 članov.
Naročite se na:
Objave (Atom)



