Ljubljana, 22.5.2017 - Marjano Kotnik Poropat iz koalicijskega DeSUS-a je zanimalo, kaj lahko v prihodnje pričakujejo upokojenci. Cerar ji je pojasnil, da bodo prihodnje leto odpravljeni vsi varčevalni ukrepi, ki veljajo za usklajevanje pokojnin in izplačilo upokojenskega regresa.
Foto: Državni zbor.
Po besedah Cerarja se bodo pokojnine v letih 2018, 2019 in 2020 usklajevale po sistemskem zakonu in ne več po zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki je na tem področju prinesel omejitve. Enako bo veljalo za upokojenski regres, ki bo v prihodnjem letu izplačan v višini, kot je bil pred uveljavitvijo varčevanja.
V vladi si bodo po besedah Cerarja prizadevali tudi, da bi čim prej zaživel demografski sklad. Cerar upa, da bo zakon na vladi sprejet in nato poslan v DZ do poletja.
Mirna na Dolenjskem - Tradicionalna že 31. po vrsti, prireditev »Za Mirno z ljubeznijo«, je bila v nedeljo, 21.5. 2017, v domu Partizan na Mirni. Idejni vodja in gonilna sila Tone Kotar, podpredsednik DU Mirna in obenem tudi predsednik kulturne sekcije pri društvu, se trudi in skrbno pripravlja te prireditve že od leta 2002 dalje. Vsakokrat so bili prisotni znani in zanimivi gostje, da je bila prireditev še bolj bogata in pestra, a nemalokrat se je zgodilo, da ni bilo pričakovanih obiskovalcev.
Tokrat pa je bilo drugače. Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička, veliko obiskovalcev je prišlo tudi iz drugih krajev, saj je bila prireditev nekaj posebnega. Že drugič v tem sklopu prireditev so nastopili operni gostje, kolegi Diega Barrios Ross - tenorista, ki je med drugim tudi vodja MePZ DU Mirna, Irena Yebuah Tiran - mezzosopran, Katja Konvalinka – sopran, Lucas Somoza Osterc - bariton in Darja Mlakar Maležič - klavir.
Obiskovalci so bili navdušeni, uživali so v popoldnevu opernih arij in duetov, saj je bil ta koncert balzam za dušo. Nastopajoče so nagradili z močnim aplavzom. Opaziti je bilo, da si še želijo takšnih prireditev in vodja teh prireditev Tone Kotar je obljubil, da to ne bo zadnji tak koncert na Mirni.
Turistično društvo Železniki v Kulturnem domu že drugič organizira 24 ur klekljanja in domačih obrti. Pričelo se bo v petek, 26.5.2017 ob 19. uri in bo trajalo do sobote, 27.5.2017 do 19. ure. Končni klekljarski izdelek bo razstavljen na razstavi 55. Čipkarskih dnevov v Železnikih, ki bodo potekali od 12.7. do 16.7. 2017.
Mojstrice in mojstri klekljanja iz vse Slovenije, ki bodo 24 ur neprekinjeno klekljali na punklju bodo pričeli z delom na slovesnem pričetku ob 19 uri. Spremljal ga bo kulturni program v katerem bodo sodelovali tudi Francetovi orgličarji in družina Jemc iz Škofje Loke. Na prireditvi bo na voljo tudi punkelj Zamorec, lahko pa s seboj prinesete svojega. Možen bo tudi nakup klekljarskega pribora, čipk in spominkov, dražgoških kruhkov, pletenih košar, košev in predpražnikov iz koruznega ličja.
Zanimivo pa bo v soboto ko se bodo ob 9. uri pričeli prikazi starih ljudskih obrti: tkanje in izdelava platna na statvah, predenje na kolovratu, navijanje štren in trenje lanu, vrtanje lesenih cevi za vodo, čevljarska opravila, pletenje košar in izdelava predpražnikov iz koruznega ličja, igranje starih družabnih iger, izdelava dražgoških kruhkov, prikaz izdelave skrilnatih plošč in klekljanje učenk in učencev Čipkarske šole Železniki.
Ljubljana,19.5.2017 - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob predaji Letnega poročila Milanu Brglezu, predsedniku Državnega zbora in Borutu Pahorju, predsedniku RS, imela tiskovno konferenco na kateri je predstavila glavne poudarke Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2016.
»Zadovoljna sem, da se država čedalje bolje odziva na varuhova priporočila. V letu 2016 smo prejeli okoli 10.000 klicev pobudnic in pobudnikov, obravnavali pa približno 4.000 zadev,« je na novinarski konferenci svoje delo v preteklem letu optimistično predstavila Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Uvodoma je poudarila, da veliko pobud rešijo še preden so le-te vložene.
Omenila je tudi starejše državljane. Zato sem jo prosil naj pove na katerem področju so bile največkrat kršene človekove pravice pri starejših državljanih in kaj morajo storiti starejši, da bi bilo tega manj.
Institucija po besedah varuhinje še vedno največ skrbi posveča najranljivejšim skupinam. »Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema. Tudi lani smo obravnavali največ pobud, ki so se nanašale na različne socialne stiske. Prav zato smo še posebej veseli, ko nam uspe pozitivno rešiti težave najranljivejših. Če gre za skupine, je dosežek toliko večji.« Uspeli so, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim prebivalcem, ki živijo v tržnih in hišniških stanovanjih ter uveljaviti pravice samozaposlenim.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic in Borut Pahor, predsednik RS. Foto UP.
Lani so obravnavali 4.308 zadev, od tega kar 3.183 različnih pobud. Poleg obsežnega dela v pisarni so izvedli tudi 12 poslovanj zunaj sedeža. Varuh je dosegel, da je končno sprejet Zakon o prijavi prebivališča in so tako osebe brez bivališča dobile naslov, kamor se jim lahko stekajo njihove pravice.
Pravica do vode je končno vpisana v ustavo, kar pa ni dovolj, opozarja varuhinja. Še se dogajajo primeri, da socialno ogrožene osebe ostanejo brez te osnovne dobrine. Najranljivejši ne smejo ostati niti brez doma, zato je treba najti ustrezne rešitve pri izvršbah na nepremičnino, poudarja varuhinja.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, in Milan Brglez, predsednik državnega zbora. Foto DZ.
Po več letih je bila sprejeta tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Ob tem pa Vlasta Nussdorfer opozarja, da je ljudi, ki so jim zaradi različnih okoliščin kršene osnovne človekove pravice, še veliko. Mednje sodijo tudi otroci s posebnimi potrebami. Zadovoljna je, da je bila lani po njenem ukrepanju končno zgrajena in odprta OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami.
Pričakujemo, da bodo dolgo pričakovane spremembe na področju delovnih razmerij prinesle zaščito tudi delavcem, je dejala in pozdravila sprejem Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Upa tudi, da bo sprejeta sprememba Kazenskega zakonika, po kateri bi bilo lažje dokazovanje krivde delodajalcem, ki kršijo pravice delavcev.
Z leve: Ivan Šelih, dr. Kornelija Marzel, Vlasta Nussdorfer in Tone Dolčič. Foto Platiše.
Varuhinja pričakuje sprejem zakonodaje na področju zdravja, nujno je treba urediti urgentne pedopsihiatrične službe in opravljanje psihoterapevtskih storitev. Ne premika se pri nameščanju oseb z motnjo v duševnem zdravju v socialno varstvene zavode (SVZ), zato bodo o tem pri Varuhu letos izdelali posebno poročilo.
Varuhinja je zadovoljna, da živijo mladoletni begunci in otroci brez spremstva v dijaških domovih, na neprimerne nastanitve zanje je opozarjala že pred begunskim valom. Ker se projekt nastanitve teh otrok letos julija izteka, je priporočila, naj vlada čim prej pripravi sistemske rešitve. Pozdravila je začetek reforme na področju pravosodja. Boljša organizacija dela sodišč za zagotovitev hitrejšega, preglednejšega in kakovostnejšega sojenja lahko prispeva, da bo manj primerov pristalo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ocenjuje Vlasta Nussdorfer.
Novinarska konferenca. Foto Platiše.
Državo je pozvala, naj na področju urejanja romske problematike zavzame aktivnejšo držo. Nujno pa mora dati prednost tudi okoljskim vprašanjem. Priporočila pa je tudi, da se končno vzpostavijo pogoji za delo Zagovornika načela enakosti ter pozdravila. Opozorila je, da morajo organi v državi bolje sodelovati, saj ravno zaradi tega ne pride do uveljavitve mnogih pravic. »Uprava se mora pri svojem delu večkrat spomniti na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, zakonodajo pa v primeru dvoma razlagati ljudem v korist.«
»Nikakor ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic, zlasti ne v imenu kakršne koli krize, tudi finančne,« je še opozorila.
