Pogovor z dr. Iztokom Simonitijem o demokraciji

Črnogorsko akademsko društvo iz Ljubljane je v okviru svojih tematskih pogovor dne 3.10.2019 organiziralo pogovor z dr. Iztokom Simonitijem, ki ga je vodil Remzo Skenderović, univ. dipl. pravnik. Povod za pogovor je bil izid knjige dr. Iztoka Simonitija Vode svobode.

Nekaj poudarkov iz pogovora. »Ker pri nas ne deluje demokracija, ne deluje pravna država in posledično tudi sprava ne. Svoboda je največji dosežek zahodne civilizacije, ki se je razvila iz grško-rimske in ne judovsko-krščanske tradicije.Tako svobodo/demokracijo imamo Slovenci prvič v zgodovini. Slovenija je demokratično in pravno šibka država in ni gotovo ali bomo demokracijo obdržali. Zato je naš nacionalni interes, da Evropa ostane demokratična in naklonjena obstoju majhnih držav. Demokracija je v bistvu sprava zato, ker probleme skupnega življenja rešuje bolje kot drugi znani režimi. Upor proti kršilcem ustave, ki je najvišja obljuba občanom, je zato vedno legitimen in ne potrebuje dovoljenja.

Z zapisom v ustavo upor postane temeljna pravica kot so pravica do govora, zbiranja, kritika do vsake oblasti. Največji zločinci so tisti, ki načrtno ustvarijo stanja, v katerih človek mora biti izvajalec zla, če hoče preživeti. Zato je srečen narod, v katerem obstaja soglasnost o preteklosti. Zato je kler sokriv za rast antireligioznosti v Evropi, ki je grožnja svobodi vere in s tem svobodi kot taki. Podpisani sporazum med Vatikanom in Republiko Slovenijo se razlikuje od prizadevanja vodstva slovenske cerkve. V temelju Evrope, ki jo hočemo živeti ni krščanska ideja, ampak je demokracija-grško-rimska ideja.

Kler je trenutno za demokracijo zaradi koristi, ki si jih obeta od oblasti, ne pa iskreno. Kritika je dejanje državljanskega poguma, ker se hoče preprečiti negativne posledice pravne nevarnosti. Svobode ni brez delovanja civilne družbe in medijev. Neprestano mora potekati javna razprava v organih oblasti, civilni družbi, medijih in med intelektualci. Razkriti bo treba interes 'osamosvojiteljske' politike po letu 1990 in blokado pravne države. Zakonodajna in izvršna oblast sta sistematično zatirali in zatrli pravosodje, tretjo vejo oblasti. Pozablja se, da je demokracija nad pravno državo.

Posledica te blokade je pravosodna nedotakljivost prvega ešalona 'osamosvojiteljev', katedralnega klera, bankirjev itd., kar ubija demokracijo. Vse osebne pravice-temeljne, politične, socialne, kulturne so dolžnosti tako za državo kot oblast; ona jih mora zgotavljati, ampak državljani jih moramo uporabljati in braniti, sicer jih bomo zgubili.«

Ta zanimiv pogovor bo v celoti objavljen v nastajajoči knjigi pogovorov omenjenega društva ,,LUČA''.

Dr. Simoniti je slovenski pravnik, karierni diplomat, mednarodni politolog, profesor za področje diplomacije. Z osamosvojitvijo Slovenije prvi uradni predstavnik Slovenske države pri vladi Republike Italije (veleposlanik do 1994). Vodil je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je pogajalec z Vatikanom in vodil komisijo za mejo s Hrvaško (1994-97). Med 15. februarjem 2001 in 23. decembrom 2002 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, od 2003 svetovalec predsednika RS. 1995-1999 je bil sodnik Sodišča za spravo in arbitražo pri OVSE. Na FDV in nekdanji diplomatski akademiji pri MZZ je predaval mednarodne in diplomatske odnose (od 1996 kot izredni profesor). Prevaja strokovno literaturo s področja mednarodnih odnosov in kot urednik zbirke Mednarodni odnosi pri založbi FDV, napisal k vrsti prevodov del tujih avtorjev izčrpne spremne študije. Je tudi publicist, ki objavlja v periodiki in sodeluje na javnih tribunah.

Besedilo: Remzo Skenderović
Foto: Janez Platiše                                                                 

Prvi Festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani

V soboto, 5. oktobra 2019 je od 9. do 13. ure v Športnem centru Triglav v Ljubljani potekal 1. Festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani. Dogodek je organizirala Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo Mestne zveze upokojencev Ljubljana.

Istočasno se je odvijal tudi 3. Dan športa v "Jami" v organizaciji Športne zveze Ljubljane. S skupnimi močmi smo pripravili bogat program, v katerem je lahko vsak obiskovalec našel sebi primerno športno-rekreativno dejavnost.

Začeli smo s skupno plesno rekreacijo pod vodstvom Urške iz Plesnega kluba Feniks, nadaljevali z vajami 1000 gibov v izvedbi Društva Šola zdravja, pod vodstvom predsednice društva Zdenke Katkič. Nastopili so veterani Športnega društva Sokol Bežigrad in mladi judoisti iz Judo kluba Bežigrad.

Večina udeležencev se je vključila v zanimivo igro Štrbunk, ki je pri nas še precej neznana, prihaja pa iz ZDA, kjer je poznana pod imenom Cornhole, po s koruzo polnjenih vrečkah, ki jih igralci poskušajo vreči v luknjo.

Vse dopoldne so se odvijala tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, kegljanju, pikadu, balinanju in prstometu.

Okoli 13. ure je bil uradni zaključek festivala s podelitvijo priložnostnih medalj za najboljše rezultate. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno, pogrešali smo le nekoliko večjo udeležbo.

Zahvaljujem se članicam in članom komisije, ki so prizadevno sodelovali v uspešni organizaciji našega prvega festivala športa: Ani Fabjan, Tereziki Strmole, Katji Krivec, Tanji Mijatović, Slobodanu Kukiću, Dragu Cenčiču, Tonetu Pivku in ostalim sodelavcem. Zahvala Stevu Telzerowu iz Društva Zaživi življenje za predstavitev igre Štrbunk in Gostinstvu Jurman za pogostitev.

Hvala Boštjanu Pungrčarju iz Športe zveze Ljubljane za odlično sodelovanje v organizaciji obeh dogodkov.

Besedilo: Stanislav Tomšič, predsednik Komisije za šport MZU Ljubljana
Foto: Katja Krivec, Boštjan Pungrčar in Stanislav Tomšič

4. oktobra je mednarodni dan disleksije

Mednarodni dan disleksije je 4. oktobra. Pri disleksije gre za nevrološko pogojene motnje, za katero so značilne motnje v delovanju miselnih procesov in velja za specifično učno težavo. Primarno jo lahko prepoznamo kot težave pri branju, saj posamezniki s to motnjo po navadi berejo na znatno nižji ravni od pričakovane, kar vodi celo do stigmatizacije otrok. Novodobni pristopi, vključno z napredno pametno tehnologijo, lahko učni proces otrok z disleksijo precej olajšajo, če so le tudi učitelji dovzetni zanje. 

S pravim pristopom do manj bralnih težav 
Izrednega pomena pri premagovanju otrokovih ovir in težav je razumevanje disleksije in iskanje ustrezne strokovne pomoči. Ta naj se osredotoči na razvoj šibkih področij posameznika, da se bo ta naučil soočati in premagovati izzive, ki mu jih predstavlja disleksija. Potrebo učiteljev, ki so ves čas v stiku z otroci z disleksijo, in posameznikov z disleksijo je prepoznalo tudi podjetje Huawei, ki se je odločilo za donacijo svojih pametnih tablic osnovnima šolama Kozara Nova Gorica in Deskle, saj se zaveda, da lahko tablice učencem z disleksijo izjemno olajšajo njihove težave, učiteljem pa način poučevanja. Vse to s pomočjo mobilne aplikacije Kobi, ki je namenjena otrokom, ki se srečujejo z disleksijo in drugimi bralnimi težavami.

Aplikacija Kobi je startup podjetja Hopalai in, kljub temu da je to skorajšnja novost, na voljo od letošnjega marca, ga za poučevanje otrok z disleksijo in drugimi bralnimi težavami uporablja že skoraj petina slovenskih osnovnih šol. »Kobi je motivacija za branje pri učencih, ki neradi berejo. Prihrani čas, sploh pri označevanju "kritičnih" črk. Vpliva na boljšo bralno samopodobo, ker učenec naredi manj napak. Všeč mi je, ker lahko berilo, ki ga obravnavajo v razredu in je natisnjeno v učencu "neugodnem" tisku, lahko fotografiram in mu ga prilagodim,« v superlativih aplikacijo Kobi opisuje defektologinja Dolores Rijavec Strosar iz Osnovne šole s prilagojenim programom Kozara, Nova Gorica, kjer se še kako zavedajo, da je branje osnova za uspešno vključevanje v šolski sistem in da je zgodnja obravnava kakršnikoli težav, povezanih z njim, ključnega pomena. Veliko podporo jim je izkazal tudi telekomunikacijski gigant Huawei, ki se z veseljem pridruži projektom, ki podpirajo rabo tehnologije v pozitivne namene.

Učenje s pomočjo tehnologije Otroci z disleksijo so precej učljivi in bistri, vendar stvari dojemajo na drugačen način. Posledično potrebujejo tudi drugačen učni pristop in tukaj gre njim, kot tudi učiteljem, ki jih poučujejo, tehnologija še kako nasproti. Aplikacija Kobi deluje že na pametnih telefonih, a je njena uporaba zaradi večjega ekrana in preglednosti veliko bolj smiselna na tabličnih računalnikih. Otroci iz Osnovne šole Kozara Nova Gorica in iz Osnovne šole Deskle bodo od sedaj naprej prebirali učna gradiva na pametnih tablicah Huawei MediaPad T3 10, ki je odlična tablica za vsakogar. Zaslon se ponaša z IPS tehnologijo in je kot nalašč za gledanje iz vseh zornih kotov, ločljivost 1280 x 800 pa zagotavlja ostre slike in bo ponesel vizualno izkušnjo na višjo raven. Tudi modri svetlobni filter in načini prikaza pri nizki osvetlitvi laskajo vsakomur, še toliko bolj pa ljudem z disleksijo, saj poskrbijo, da se oči ob dolgotrajni uporabi ne utrudijo. Tablica MediaPad T3 10 bo enostavna za poučevanje in učenje tudi zaradi svojega videza – nadvse tanka in lahka, debela le 7,4 milimetrov in tehta 490 gramov, hkrati pa bo s svojim elegantnim ohišjem nudila resnično sodobno spletno in učno izkušnjo.

»Učni pripomoček, ki je v prvi vrsti namenjen premagovanju dislektičnih težav, je za šolo izredno pomembna pridobitev, saj ga za premagovanje težav z branjem lahko uporabljajo vsi učenci. Prepričani smo, da bo pristop, prilagojen posameznemu otroku, pripomogel k lažjemu in uspešnejšemu učenju branja,« je povedala ravnateljica OŠ Deskle, Ana Košuta Skok, in se iskreno zahvalila podjetjema Huawei in Kobi za donacijo. Potrdila ji je tudi Jana Kruh iz Zavoda RS za šolstvo, vodja podružnice društva Bravo v Novi Gorici: »Pri nekaterih otrocih branje kljub vloženemu naporu ne steče takoj in že samo misel na branje postane nočna mora. Otrok se branju izogiba, ne pridobiva novih besed, učno je lahko neuspešen in razvije slabo učno samopodobo. Takšnemu otroku je potrebno prisluhniti, ga spodbujati in mu dovolj zgodaj pomagati. Izbirati je potrebno nove strategije in orodja, da otroka motiviramo. Eno izmed orodij, ki otroka pritegne, je zagotovo informacijsko komunikacijska tehnologija.«

Podjetje Huawei je tako vnovič dokazalo, da moramo napredno tehnologijo spustiti v naša življenja in jo, ko smo pred učnimi izzivi, kdaj tudi spustiti bliže k sebi. »Uporaba pripomočka Kobi na tablici bo zagotovo narisala nasmeh marsikateremu otroku, posledično pa bo branje "čudežno" steklo,« je še dodala Jana Kruh in pospremila odločitev podjetja Huawei, da lahko z dvigom zavesti prednosti tehnologije izkoristijo prav vsi, tudi učitelji, ki lahko z njo izboljšajo temelje dobre komunikacije in opismenjevanja.

Dražen Filipović bo razstavljal v Galeriji Kos v Ljubljani

V ljubljanski Galeriji Kos, pasaža Nebotičnika, se bo z izborom dvajsetih slik iz zadnjega obdobja prvič v slovenskem prostoru predstavil reški likovni ustvarjalec Dražen Filipović Pegla (rojen leta 1944). Razstavljena dela nam ga odkrivajo kot ustvarjalca, ki sodi po besedah likovne kritičarke Jasne Rodin v sam vrh hrvaške likovne ustvarjalnosti. O umetnikovem ustvarjalnem opusu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec, zbranim pa tudi umetnik sam. Odprtje razstave bo v petek, 4. oktobra, ob 19.00. Dela bodo na ogled do 25. oktobra.

Štiridesetletno ustvarjalno obdobje reškega ustvarjalca Dražena Filipovića Pegle nam razgrinja paleto ustvarjalnih zanimanj in iskanj v slikarstvu, kiparstvu in dizajnu, saj njegov likovni opus zajema tako instalacije kot skulpture, objekte in reliefe, kolaže in interiere, predvsem pa slike in risbe, na katerih je pustil najgloblji pečat tako po izvirnosti kot sporočilnosti, ki ga uvrščata med dominantne predstavnike reške likovne scene. Filipović pripada tisti skupini reških likovnih umetnikov v obdobju številnih plurastičnih postmodernih iskanj zadnjih treh desetletij preteklega stoletja in na začetku novega, ki je poglobljeno iskala svoje odgovore na razpršeno prodiranje novih idej, ki jih je bilo treba, tako umetnostna zgodovinarka Ljubica Dujmović, zaslutiti in predvideti pa tudi jim slediti in jih poglabljati. Svojo slikarsko pot je pričel v osemdesetih kot figurativni slikar, a se z deli na samostojni razstavi Sinteza nasprotij leta 1996 na Reki v Malem salonu vse bolj usmeril k prepoznavno lastnemu iskanju, ki črpa iz svojih spoznanj, prepričanj in občutenj, čeprav se še vedno opira tudi na aktualne prakse, posebno nove hrvaške in reške likovne scene. Črpajoč iz postulatov abstraktne likovne zakladnice se je posvečal raziskovanju oblik, kompozicij, novim materialom, tehničnim možnostim in kombinacijam ter upošteval harmonijo in uglašenost vseh elementov, ki so napolnjevali slikovno podlago, povsem avtorsko pa se osredotočal na risbo, ki je v sozvočju z barvo njegovo najpomembnejše izrazno sredstvo. Njegova risba je specifična, asociirajoča na nit pri tkanju ali vezenju, in daje posebno strukturo pri ustvarjanju likovnega nanosa in napolnjevanja slikovne podlage. Filipovićevo slikarstvo je vizualno vznemirljivo in nagovarjajoče, problematizira nove paradigme in nove medije v sodobni umetnosti pa tudi odnos in interakcijo klasičnega slikarskega pristopa in sodobnih digitalnih medijev.

Njegov bogati opus opredeljuje več stilno, oblikovno in strukturno različnih ciklov, ki jim je skupen prepoznaven avtorski rokopis, za katerega je značilno tako združevanje kot subtilno naglaševanje dvojnosti bodisi geometrijskega in organskega bodisi dekorativnega in strukturnega videnja kot tudi poudarjena sinergija slikarskega, kiparskega in oblikovalskega pristopa. Likovni kritiki poudarjajo ekspresivnost in sugestibilnost na eni strani in sintetičnost ter minimalistično tankočutnost na drugi, predvsem pa izpostavljajo njegov rokopis, ki ga opredeljujejo kot slikorisarski, saj daje njegovim slikam posebno teksturo, v enem izmed ciklov asociirajočo na tehniko tkanja ali vezenja, ki jo doseže s fascinantno disciplino in izpopolnjenostjo v izvedbi. Njegova iskanja so polnokrvno zaživela leta 2015 z vzporednima razstavama v dveh ločenih galerijskih prostorih pod naslovom Dialog ter izzvenela kot dialog med čisto abstrakcijo in abstraktno figuralnostjo.

Umetnik s širokim diapazonom likovnih zanimanj, ki ga navdušujeta multidisciplinarnost in preplet vizualnega in haptičnega, se z izborom del predstavlja kot izjemno pronicljiv, čuteč, izviren in tankočuten slikar, ki je v svoje slikarsko iskanje ujel duha časa in okolja, ki mu pripada.