Zakaj je za nas dobro, da se učimo celo življenje?

Vseživljenjsko učenje je nujno, saj se načini dela in s tem povezanega življenja zelo hitro spreminjajo. Prav v času pandemije smo bili čez noč prisiljeni delovati in razmišljati drugače. Nekatera podjetja imajo zaradi COVID-19 velike težave, druga so jo odnesla brez večjih pretresov. Prav vsi delodajalci se strinjajo, da morajo prav zaradi nujnosti hitrega reagiranja, zaposleni višati veščine, večati znanje, kompetence, predvsem s področja delovanja v nepredvidenih situacijah, opravljanja nepredvidenih nalog, samostojnosti, samoiniciativnosti in hitrega prilagajanja, četudi nas je nove situacije, v kateri smo se znašli, strah.

Vabimo vas k branju razmišljanja o pomenu vseživljenjskega učenja in razvijanja kompetenc zaposlenih psihologinje, kadrovice in ustanoviteljice zavoda Zaposli se Nives Fortunat Šircelj.

Ali so izjeme pri učinkovitosti zaposlenih?

Delodajalci  pričakujejo ustrezno razvite kompetence od vseh zaposlenih, ne glede na delovno mesto in delovne zadolžitve, starost ter število let do upokojitve. Podaljšuje sem nam življenjska doba, posledično tudi delovna doba, saj pokojninska in zdravstvena blagajna ne zmoreta kriti stroška, v kolikor se delovna doba ne bi prilagajala življenjski.

In ker bomo delali dlje, ima današnja starejša generacija zaradi drugačnega načina dela, ki ga je opravljala do sedaj, še večji izziv: kako doseči enako samostojnost pri delu, kot jo ima mlajša generacija zaposlenih?

Starejši so živeli v času, ko samostojno delo ni bilo tako zaželeno, kot je danes. Dober je bil tisti delavec, ki je bil priden. Tisti, ki je ubogal in delal po navodilih. Danes ni več tako. Danes se od zaposlenih pričakuje, da bodo večji strokovnjaki od svojih vodij in da bodo delovni proces vodili samostojno.

Za tak način dela potrebujemo visoko samozavestne ljudi. Samo zaposleni z visoko samozavestjo si upajo delati na novih delovnih mestih, na drugačen način in delovni proces razvijati samoiniciativno.

Za kvalitetno opravljanje dela je potrebno krepiti tako splošne kot specifične kompetence.

Strokovna, specifična znanja so zelo pomembna. Nekdo je lahko zelo dober na nekempodročju,  a če tega znanja ne zna prodati, oziroma ga ne zna pokazati, mu prav nič ne koristi.  Zato kot kadrovica, psihologinja in vodja navijam za razvoj splošnih kompetenc – mehkih veščin, ki nam pomagajo pri uveljavljanju volje, odločanju, kot tudi pri tem, da si priznamo, da delamo napake in se iz njih učimo.

Nizka samozavest je nekoliko povezana z izobrazbo, še bolj pa z vzgojo staršev in sistemom, v katerem smo živeli, ko smo odraščali. Še kako pomembno je, da to samozavest višamo, saj bomo šele nato lahko pokazali, kaj vse znamo in zmoremo. Lažje si bomo izpogajali, kar nam pripada, bolje se bomo razumeli s sodelavci. V podjetjih ne potrebujejo »kimavčkov«, temveč ljudi, ki predlagajo in odločajo, ne glede na njihovo starost. 

In prav tukaj so razpisi za višanje temeljnih in poklicnih kompetenc zelo pomembni.
  
Ker strošek samega usposabljanja krijeta Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, to za udeležence pomeni, da je usposabljanje brezplačno. Pozitivni učinki so vidni tako pri samih udeležencih kot tudi v višjih poslovnih rezultatih podjetja, ter seveda tudi pri razvoju regije in same Slovenije.

Z veseljem sem se odzvala Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in se kot izvajalka usposabljanj priključila projektu KORAK - Kompetence za razvoj kariere 2018-2022. 

Katerim zaposlenim primanjkuje znanj ali motivacije za samostojno opravljanje delovnih zadolžitev?

Samostojnosti in samoiniciativnosti pri opravljanju dela primanjkuje zaposlenim, ki so starejši od 45 let in so manj izobraženi ter tistim, ki delajo na manj zahtevnih delovnih mestih. Projekt KORAK – Kompetence za razvoj kariere je namenjen prav tem skupinam.

Rezultati so zelo spodbudni. Zgodilo se mi je, da je kdo izmed udeležencev na začetku delavnic dejal: »Veste, so me moji v podjetju kar malo prisilili, da hodim na te delavnice.« Še prav vsak pa je na koncu ugotovil, da mu nova znanja pomagajo tako v službi kot doma. In ko so zvišali splošne kompetence, so lažje in hitreje višali še specifične veščine in znanja.

Znanje namreč zelo hitro zastari. Kar velja danes, morda že jutri ne bo veljajo več.

Da smo bili prisiljeni delati drugače ali celo drugo delo, smo priče prav v obdobju zadnjih mesecev. Takšne situacije, pa ne samo zaradi pandemije, se nam bodo še pojavljale. Sodelovanje prekine Dosedanji kupec prekine sodelovanje, trg se sesuje, pojavi se nova konkurenca, zato je nujno nenehno prilagajanje. Ker pa ljudje hitro občutimo strah pred nečim novim, se bojimo tudi vključevanja v različne vrste izobraževanj.   

Katere veščine, znanja bodo  delodajalci iskali po obdobju korona virusa:

Znati delovati v nepredvidenih situacijah;
Znati izvajati nepredvidene naloge;
Zmožnost  hitrega prilagajanja;
Zmožnost delati kjerkoli  in kadarkoli, saj bo dela od doma več;
Znati analizirati podatke in informacije;
Uporaba kognitivnih, digitalnih, računalniških znanj, poznavanje tehnologij prihodnosti, upravljanje strojev, orodij;
Vodenje različnih generacij, sektorjev, sodelavcev različnih narodnosti;
Poleg delovnih izkušenj  so zelo pomembne tudi človeške lastnosti  (intuicija, prilagodljivost, upati si tvegati, delati v timu, kreativne in inovativne sposobnosti);
Opravilna spretnost, vzdržljivost;
Spretnost vodenja/razdeljevanja nalog;
Spretnost sprejemanja različnih vlog v okolju;
Ustvarjalnost, okretnost in prilagodljivost so pričakovanja vseh uspešnih delodajalcev.

Kateri so temelji  učinkovitega komuniciranja s samim seboj in drugimi?

Kako dvigniti samozavest, kako delovati v nepredvidenih situacijah, kako komunicirati z zahtevnimi strankami, kako optimizirati delo in delovni proces, kako voditi, kako zmanjševati stres, pomen fizične aktivnosti na produktivnost dela, tehnike pogajanj, vpliv osebnostnih lastnosti na opravljanje delovnih zadolžitev, prenašanje znanj na druge sodelavce, podjetniške kompetence, neverbalno komuniciranje in kako nam to pomaga pri doseganju uspehov, spoznavanje različnih generacij in značilnosti njihovega delovanja, kako sporočati kritiko,  kako postavljati prioritete dela … 

Ko osvojimo ta znanja, so na vrsti tudi strokovna, specifična znanja, ki so različna od dejavnosti do dejavnosti. Kar nekaj od teh pa je nujnih ne glede na panogo podjetja, v katerem je delavec zaposlen.

Tukaj mislim predvsem na računalniško znanje, nasploh digitalne kompetence, tudi na to, kako upravljati stroje in orodja, pa seveda znanje tujih jezikov itd.

Svetovno uspešna podjetja povedo, katere so kompetence 21. stoletja
  
In to v vrstnem redu, kot so zapisana. Te veščine lahko osvojijo vsi naši zaposleni, saj niso odvisne od formalne izobrazbe. Ker je projekt KORAK namenjen starejšim in manj izobraženim, je še toliko bolj pomembno, da imajo možnost pridobivanja novih znanj. To bo pomagalo njim samim, podjetju in organizaciji, kjer so zaposleni, ter višanju konkurenčne prednosti Slovenije.

1)     Cognitive flexibility/pogajalske veščine

2)     Service orientation/servisna orientiranost

3)     Judgement & decision making/presojanje in odločanje

4)     Emotional intelligence/čustvena inteligenca

5)     Co-ordinating with others/usklajevanje z drugimi

6)     People management/upravljanje ljudi

7)     Creativity/ustvarjalnost

8)     Critical thinking/kritično razmišljanje

9)     Complex problem solving/kompleksno reševanje problemov

Vir: Deloitte University press

V kolikor želimo višati konkurenčno prednost Slovenije in kar najhitreje izstopiti iz sedanjega obdobja, saj rezultati kažejo, da  imajo podjetja velike težave, so taka sofinanciranja nujna. Še posebej to velja za tiste, ki pri svojem delu še niso tako samostojni, kot bi bilo zaželeno. Zato upamo, da bo bilo tudi v tretji finančni perspektivi, to je v obdobju od 2021 do 2027, na voljo dovolj sredstev prav za višanje znanj tistih, ki jih še nimajo dovolj razvitih.

Avtor: Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., ZavodZAPOSLI SE

Naredite »Iz starega novo«

Nagradni natečaj recikliranja starih oblačil se je pričel. Trajal bo do 10. decembra 2020

Ljubljana, oktober 2020 - V Maryna`s Quilt Studio & More vas v sodelovanju z vrhunsko znamko švicarskih šivalnih strojev Bernina vabijo k nagradnemu natečaju »Iz starega novo«. Nagradni natečaj bo trajal do četrtka, 10. decembra. 2020. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v četrtek, 17. decembra 2020.

V obeh podjetjih, Maryna`s Studio in Bernina, sledijo smernicam trajnostnega ravnanja in skrbijo za naš planet, zato želijo z natečajem spodbuditi čim več sodelujočih in tudi privržencev recikliranja, da ponovna uporaba postane zanje nekaj vsakdanjega. Na ta način bo skrb za naš planet učinkovitejša, hkrati pa imajo ustvarjalci povsem prosto pot pri svoji kreativnosti in domišljiji oblikovanja.

Ljudje doma hranijo oblačila, ki jih niso oblekli že vrsto let. Medtem jih je povozil čas, trendi so se spremenili, material pa je lahko še vedno nepoškodovan, uporaben in lepih barv. Nekateri so na oblačilo čustveno vezani, jim je drag spomin in pri srcu, zato bi ga z veseljem nosili. Le predelati bi ga bilo potrebno, ga oživiti in ponovno vrniti v uporabo.

Zato brez oklevanja in kar pogumno v akcijo. Organizatorji bodo udeležencem pomagali na poti med zvezde, lahko bodo zasijali kot zarja ali postali ženska – vzornica. Pri ocenjevanju kreacij bo komisija iskala ustvarjalnost, izvirnost, pa tudi natančnost, brezhibnost izvedbe ter sodobne modne trende. 

Najboljše čakajo nagrade izjemno vabljivih vrednosti in uporabnosti:

 🏆 1. mesto: Vrhunski šivalni stroj bernette Sew&Go 8.

 🏆 2. mesto: Nabor sukancev Madeira Rayon, 18 barv v navitkih po 1000 m.

 🏆 3. mesto: Nabor sukancev Madeira Glamour, 18 barv v navitkih po 200 m.

 V komisiji so Maryna Bilash Puljić, lastnica studia Maryna`s Quilt Studio & more, Elizabeta Zubčić, inženirka oblikovanja oblačil, stilistka in kostumografka, Karmen Marinko, poklicna šivilja in Marta Krpič, urednica revije Ženska/Naša žena.

Pravila natečaja so dostopna na https://www.marynastudio.com/n99/naredite-iz-starega-novo

Promocijski videi za spodbudo so na ogled  https://www.youtube.com/watch?v=qXe8ZNoy1iM

in https://www.youtube.com/watch?v=Uh9tqCtUv34

Maryna Quilt Studio & More in Bernina si želijo si čim večje udeležbe, udeležencem in udeleženkam pa veliko kreativnega navdiha in ustvarjalnega užitka!

Še več informacij pa lahko dobite na www.marynastudio.com ali če jim pišete na info@marynastudio.com

Predstavitev monografije o dolgotrajni oskrbi Jožeta Ramovša s soavtorji

Ljubljana, 6.10.2020 – Na Trstenjakovem inštitutu v Ljubljani so predstavili monografijo Integrirana dolgotrajna oskrba Jožeta Ramovša iz Trstenjakovega inštituta s soavtorji Vesno Vodišek Razboršek, Francem Imperl, Marto Grčar in Ivanko Bižal. Pričujoči knjigi bi lahko rekli kar učbenik za uvajanje sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.

Jože Ramovš je povedal, da je bil povod zanjo podiplomski študij integrirane zdravstvene in socialne oskrbe. Sodobna znanja in dobre prakse o dolgotrajni oskrbi pa potrebujejo poklicni oskrbovalci vseh strok, ki delajo v domovih za stare ljudi in drugih oskrbovalnih programih, družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki opravljajo največji del tega dela. "Da bomo prišli iz opešane tradicionalne oskrbe v sodobni sistem pa ta znanja nujno potrebujejo politiki in uprava na državni in občinski ravni ter novinarji, izobraževalci in kulturniki, ki javnost informirajo, ozaveščajo in usposabljajo," je poudaril Jože Ramovš. 

Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o tem, da mora biti sodoben sistem dolgotrajne oskrbe integriran, kar pomeni sistem, ki je povezan v vsestransko celoto. Jože Ramovš, ki je tudi predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob zdajšnjem naraščanju potreb po oskrbi in v sodobnih razmerah življenja v družini in družbi po njegovi oceni to edina razvojna perspektiva. "Tradicionalni pristop, ko je za starostnika skrbela številčna družina, in industrijski pristop, ki so ga sestavljali nepovezani deli domače in formalne oskrbe in nepovezane storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe, ne odgovarjata več sodobnim potrebam," je poudaril. 

VIDEO - Jože Ramovš o popravkih predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.

 

Ramovš pravi, da se sedanji predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi približuje evropskim razvojnim trendom potrebni pa bodo nekateri popravki na področju finansiranja investicij, obvezno je potrebno v zakon vnesti psihosocialno pomoč, uvesti krajevnega koordinatorja in oskrbovalno prostovoljstvo z nagrajevanjem. 

Na konferenci je bilo povedano, da letos 6. oktobra prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Trstenjakov inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je na ta pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo. 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše  

Slovesnost ob 30. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite #video #foto

Ljubljana, 3.10.2020 – V športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani je potekala slovesnost ob 30. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki se jo je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor in drugi visoki gosti. Slavnostni govornik je bil Matej Tonin, obrambni minister RS.

Na začetku govora je minister izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost do vseh, ki so »sprejeli veliko tveganje ter se z vso ljubeznijo do domovine vključili v ta izjemen slovenski državotvorni projekt Manevrske strukture narodne zaščite«. Obenem je dejal, da kot minister za obrambo Republike Slovenije čuti  odgovornost, da si po svojih najboljših močeh prizadeva za nadaljnji razvoj obrambnega resorja ter za dobrobit ljudi, ki služijo domovini.

V nadaljevanju je orisal okoliščine nastanka der delovanje Manevrske strukture narodne zaščite. »Zagotovili ste to, kar je bilo najbolj bistveno – da nas dogodki, ki so sledili ukazu tedanjega jugoslovanskega vodstva za odvzem orožja Teritorialni obrambi, niso našli nepripravljenih. Omogočili ste pripravo uspešnega vojaškega odpora proti nekajkrat vojaško močnejši zvezni armadi,« je poudaril minister mag. Matej Tonin.

»Organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite ste se zavedali, da je treba svojo obrambno moč obvarovati, in hrabro ukrepali. Tako kot že prej v zgodovini nam, Slovencem, tudi takrat, ni bilo nič podarjeno. Vse bitke smo morali dobiti sami. Naslednje leto, leta 1991, smo bili v vojni za samostojno Slovenijo postavljeni pred spopad, ki se mu ni bilo mogoče izogniti, če smo želeli uresničiti sanje po samostojnosti in suverenosti na svojem ozemlju. In Teritorialna obramba Republike Slovenije je – ohranjena in prilagojena v projektu Manevrske strukture narodne zaščite – vstopila v osamosvojitveno vojno vojaško pripravljena, da zavaruje plebiscitarno odločitev slovenskega naroda,« je poudaril minister.

Nato se je navezal na sedanjo situacijo in dejal, da je danes naše varnostno okolje bistveno drugačno kot pred tridesetimi leti, dejstvo pa je, da moramo v prvi vrsti za varnost svojih državljanov in državljank ter varnost pripadnikov naših obrambnih sil poskrbeti sami. Poudaril je svoje prizadevanje za sprejetje zakonov, ki bodo omogočili dolgoročni razvoj Slovenske vojske. »Poleg je treba za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske dostojno poskrbeti, tudi po tem, ko dopolnijo 45let,« je dejal minister in ob tem izrazil zadovoljstvo, da je bil prejšnji teden v Državnem zboru sprejet popravljen zakon o obrambi, ki zagotavlja vojakom socialno varnost po 45. letu. Ob tem je izpostavil sporočilo, da se je slovenska politika še vedno zmožna poenotiti, pri sprejemanju tega zakona je dosegla dvotretjinsko večino. »Enotnost, ki je vas,  organizatorje in pripadnike Manevrske strukture narodne zaščite, povezovala v odporu do teženj zveznih oblasti po odvzemu orožja in enotnost, ki je slovenski narod združila v prizadevanjih po samostojni in suvereni državi, je torej mogoča tudi danes,« je dejal minister.

»Sprejetje popravljenega zakona o obrambi mi daje upanje, da se bo taka državotvorna drža, ko gre za strateška vprašanja, v Državnem zboru pokazala tudi ob sprejemanju Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od 2021 do leta 2026,« je dejal minister. »Vi ste se zavedali, kako pomembno je, da so obrambne sile ustrezno oborožene in usposobljene. Zavedali ste se, da bomo brez orožja nebogljeni v agresiji, ki se je napovedovala kot odgovor na naše težnje po samostojnosti. Nov zakon zagotavlja minimalno potrebna sredstva za izvajanje najpomembnejših investicij v Slovenski vojski v naslednjih šestih letih. Ta sredstva danes  Slovenska vojska nujno potrebuje za svoje preživetje in razvoj, tako z vidika nacionalne kot z vidika kolektivne obrambe. Potrebujemo jih za varnost državljanov in državljank ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske,« je poudaril minister mag. Matej Tonin.

V nadaljevanju je minister za obrambo mag. Matej Tonin poudaril povezanost »zelene« in »modre« mreže Manevrske strukture narodne zaščite, ki sta med seboj usklajeno delovali, ter ob tem spomnil na utečeno in dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo, ki bi ga bilo mogoče še okrepiti, predvsem kar zadeva varovanje južne državne meje.

VIDEO - Govor ministra Mateja Tonina. 

Na koncu svojega govora je minister mag. Matej Tonin pozval k spoštovanju različnosti med nami, ta različnost naj nas po njegovih besedah bogati, ne pa deli. Čestital je organizatorjem in pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite ter se zahvalil veteranom vojne za Slovenijo iz vrst slovenske Teritorialne obrambe in Policije za obranitev naše države ter se jim  zahvalil za zavzemanje v dobrobit Slovenske vojske in Policije v sedanjem času.

VIDEO Celoten posnetek obeležitve 30. obletnice MSNZ.

Slovesnost, ki sta jo organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever sta s priredbami izbranih skladb in besedil obogatila policijski orkester s pevko Evo Černe, povezovala pa jo je Bernarda Žarn. 

FOTOGALERIJA