Javni gospodarski zavod Brdo zelo uspešno posloval in odprl vrata turistom

Brdo pri Kranju, 14. marec 2022- Na novinarski konferenci je Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo povedal, da je bilo poslovno leto 2021 za JGZ Brdo prelomno v več pogledih. Leto je zaznamovala prenova Elegans hotela Brdo, izvedba predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, sklenitev sodelovanja s Tomažem Kavčičem, prejemnikom Michelinove zvezdice in nadpovprečno poslovanje še posebej v poletnih mesecih.

Zavod je uspešno izvedel vse dogodke v okviru predsedovanja, najodmevnejša in nadvse uspešna pa je bila izvedba dogodka Vrh Evropske unije-Zahodni Balkan, ki je bil zaradi koronavirusnih omejitev tehnično, organizacijsko in izvedbeno najzahtevnejši dogodek v zgodovini predsedovanja. Prenova Elegans hotela Brdo, ki predstavlja raven visoke kategorije 4 zvezdic superior, je uspela v rekordno kratkem času, na kar so še posebej ponosni. Kulinarično zgodbo piše prejemnik Michelinove zvezdice, Tomaž Kavčič, ki hotel uvršča na najvišjo kulinarično raven. V letu 2022 je bila odmevna gostitev tekmovalk 58. Zlate lisice, med drugim tudi pohvala Mikaele Schiffrin, ki je izrekla izjemne pohvale osebju Elegans hotela Brdo. Pregled rezervacij dogodkov in porok po lokacijah JGZ Brdo kaže na nadpovprečno obetavno poslovno leto.

Pomembno se zdi izpostaviti poslovanje Vile Bled in Vile Tartini, kjer so bili s trženjem butičnih in protokolarnih dogodkov ustvarjeni odlični rezultati. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja leta 2021 vsem izrednim okoliščinam navkljub znaša izjemnih 276.973,43 evrov, leto prej pa je čisti poslovni izid znašal 207.343,60 evrov. Realizacija Programa in plana dela za leto 2021 je bila tako 100-odstotna. Plan in program dela za leto 2022 predvideva 237.900 evrov dobička, saj je zaradi obetavnega poslovnega leta predviden dvig prihodkov. Na dan 1. januarja 2021 je bilo zaposlenih 158 delavcev, v letu 2020 pa povprečno 166 zaposlenih.

Ob koncu leta 2021 so v JGZ Brdo zapisali novo Strategijo razvoja JGZ Brdo za obdobje 2022–2026, ki temelji na strateških ciljih in modelih razvoja ter trženja glede na ciljne segmente gostov in turističnih produktov. Poudarek je na usmeritvi v trajnostno in ekološko delovanje zavoda. Blagovna znamka Brdo na področju kongresne dejavnosti, kulinarike in udobja ostaja simbol za kakovost.

VIDEO - Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo.

V letu 2022 načrtujejo izgradnjo wellnessa v Elegans hotelu Brdo, v začetku aprila pa odprtje t. i. »Vila Tartini loungea«, bara na plaži Vile Tartini. Odnose še nadalje krepijo z Olimpijskim komitejem Slovenije, s katerim so v začetku leta 2022 podpisali pismo o nameri, s Slovenskim poslovnim klubom, Slovensko turistično organizacijo in z Mestno občino Kranj. Prenovljene hotelske in kulinarične stvaritve so med drugim idilično prizorišče tudi za vrhunske športnike, ki v času priprav že vrsto let koristijo kapacitete JGZ Brdo. Cilji zavoda ostajajo vzdrževanje najvišje kakovosti storitev, skrb za odlične izkušnje gostov in obiskovalcev ter zagotavljanje kakovostne ponudbe.

 

Knjižne novosti Cankarjeve založbe

Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem. Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.

V zbirki Najst je izšla knjia Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik. V knjigi so zbrani portreti ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Andraž Rožman (1983) je izkušen reportažni novinar, ki dela na Dnevniku. Zadnja leta ga vse bolj zanima tudi literarno novinarstvo, je avtor reportažnega romana Trije spomini (Goga, 2019). Nika Kovač (1994) je prekaljena aktivistka, direktorica Inštituta 8. marec, publicistka in avtorica več knjig, nazadnje Moja odločitev: pričevanja, pravice in predsodki o splavu (Aristej, 2020). Klara Širovnik (1997) je lani prejela debitantsko novinarsko nagrado Društva novinarjev Slovenije za svoje reportaže za časopis Večer.

Dijana Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo. Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če bi kot ženska molčala. Moje ne pišejo.« 

Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje. Avtor na ozadju družinskega praznovanja v gostilni naslika literarno fresko medsebojnih razmerij v družini in družbi. Slavljenca in osrednjega protagonista, katerega življenjsko zgodbo spremljamo, je v mladosti usodno zaznamovala vključitev v boj proti okupatorjem Slovenije v času druge svetovne vojne. Tone Peršak (1947), kulturni aktivist in občasno politik (poslanec, državni svetnik, župan, minister), je pred vsem drugim pisatelj, pa tudi gledališki režiser in publicist.

Wolf Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije. Roman, ki je prejel številne nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo angleško književno nagrado booker, je prevedla Dušanka Zabukovec. Avtorica je v nekem intervjuju na vprašanje, zakaj si je za glavni lik svoje trilogije izbrala Thomasa Cromwella, dejala, da pisatelj ves čas išče neizčrpno temo, o kateri lahko pišeš in pišeš in pišeš. Poleg tega jo je zanimalo, ali je bil Cromwell upravičeno tako osovražen. V romanu nam ga naslika v veliko prijaznejših in bolj priljudnih tonih, kot ga prikazujejo dosedanje biografije in druga zgodovinska dela.

Slovaška pesnica Mila Haugová (1942) je ena najpomembnejših avtoric srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej Pleterski.

Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti branja: »Branje je dejavnost, s katero najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost, s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«

Samuel Lucas – Sebe dajem, koncert za materinski dan na Ruski dači

Tudi Samuel Lucas se je razveselil ponovne priložnosti za nastopanje pred živo publiko. Še posebej, ker bo to prav na materinski dan, v petek, 25. marca, ob 19.00, na Ruski dači. Samuel obljublja: "Na materinski dan bom dal vse od sebe in se popolnoma predal damski publiki na Ruski dači." Skratka ostaja zvest obljubi, ki jo daje v naslovu koncerta.

Čudežni deček igra na kitaro od šestega leta. Glasbene izkušnje si je v mladosti nabiral v tujini, doma pa ga kljub odmevnim nastopom na najbolj uglednih glasbenih prireditvah, verjetno najbolj poznamo po dveh TV šovih. Nastopil je v 3. sezoni Znan obraz ima svoj glas, še pred tem pa v Zvezde plešejo, kjer je bila njegova partnerka svetovna prvakinja v kombinaciji desetih plesov Nadiya Bichkova.

Nastopil je na Emi 1995 in 2009, ko je z rock balado Vse bi zate dal zasedel 3. mesto, leta 2014 pa je tam predstavil pesem Masquerade. Nastopil je tudi na Slovenski popevki, kot Koprčan pa ni manjkal niti na festivalu Melodije morja in sonca, kjer se je leta 2019 predstavil z moderno country-pop skladbo Vse bo OK in prejel največ točk glasovanja radijskih postaj.

Svoj repertoar je Samuel do sedaj zaokrožil z dvema albumoma, prvim leta 2010, s preprostim naslovom Samuel Lucas, drugi, Sebe dajem, pa je izšel 2019.

Foto: arhiv Samuel Lucas 

Slovenska koruzna moka Trdinka je zgodba o ohranjanju slovenskih vrst žit

Jable, Rodica, Moravče, Ljubljana, 7. 3. 2022 – Socialna kmetija Allium skupaj s partnerji do novega izdelka iz avtohtone slovenske sorte koruze trdinka. Dobra moka Trdinka je okusna, aromatična, trajnostno pridelana koruzna moka vrhunske kakovosti. Prispevek h kakovostnim spremembam prehranjevalnih navad, ohranjanje pristnih lokalnih sort in grajenje vključujoče družbe.

Za najbolj okusne in zdrave koruzne jedi

Dobra moka Trdinka je narejena iz redke ter skorajda pozabljene slovenske avtohtone sorte koruze trdinke, ki jo odlikuje izjemna uporabnost v kulinariki. Namenjena je namreč izključno za prehrano ljudi. Najbolj priljubljena je za pripravo polente, žgancev, koruznega kruha, piškotov, rastlinskih palačink in drugih kulinaričnih dobrot. Ima visoko prehransko vrednost in je zelo prijetnega okusa. Dobra moka Trdinka je brez glutena in zato primerna tudi za tiste, ki so glutensko občutljivi. 

Skrb za biotsko raznolikost

Zgodba trdinke je tudi zgodba o ohranjanju slovenskih vrst žit, saj prispeva k biotski raznolikosti, ki smo jo ljudje skozi stoletja in v prizadevanju po čim višjih hektarskih donosih močno porušili. Je zelo odporna sorta in je ni potrebno škropiti. Trdinka  je tako hkrati tudi upanje, da zmoremo biodiverziteto ohranjati pestro, raznoliko, s tem pa tudi vsa življenja, ki so vezana na njeno raznolikost.

Vse najboljše je ohranjeno v zrnu in moki

Trdinko gojijo v socialni kmetiji Allium skupaj s partnerji, med drugim tudi s Kmetijskim institutom Slovenije, v Jablah pri Mengšu. Meljejo jo v mlinu v Moravčah, pakirajo in prodajajo pa jo sami. Celoten krog pridelave in predelave Dobre moke Trdinka se sklene na nekaj kvadratnih kilometrih, kar pomeni hitro in učinkovito logistiko, prihranek pri času in transportnih stroških. Predvsem pa takšno ravnanje predstavlja ohranjanje njene visoke kakovosti in aromatičnosti, prenesene v odlične jedi.

Vključujoča družba

Poleg prizadevanj za uresničevanje trajnostnih meril, je socialna kmetija Allium prostor, ki pomembno prispeva h gradnji vključujoče družbe v Sloveniji, saj zagotavlja posel ranljivim skupinam sodelavcev in sodelavk.

Koruzno moko Trdinka pakirano v  500-gramskem zavitku lahko kupimo v trgovini Lidl. Stane 1,49 evra.

O Alliumu

Zadruga Allium, zaposlitveni center z.o.o., so.p je družba v okviru ETRI skupine. Allium povezuje tako posameznike kot različne partnerje, kmetije, institute, akademsko stroko, ki so osredotočeni na pridelavo in predelavo hrane po načelih trajnostnega kmetijstva. Dosledno sledijo smernicam krožnega gospodarjenja, ponovne uporabe in recikliranja, poslovanja brez odpadkov ali zavržkov. Stremijo k uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščajo uporabo nevarnih kemikalij, znižujejo porabo surovin. Prek skrbne zasnove izdelkov ter njihove embalaže znižujejo odpadke proti ničelni stopnji. Uvajajo nove tehnologije, ob tem pa skrbijo za ohranjanje domačega semenarstva, za biotsko raznolikost in razvijajo kmetijstvo prihodnosti.

Več o socialni kmetiji Allium in slovenski domači koruzni moki pa lahko preberete na spodnjih dveh povezavah:

www Allium: https://etri.si/reference/allium-so-p-2/
www.trdinka: DOBRA MOKA TRDINKA | Etri skupnost

Foto: Allium