V Arboretumu Volčji Potok lani kljub epidemiji imeli rekorden obisk #VIDEO

Volčji Potok, 17.3.2022 - V Galeriji Janeza Boljke, kjer je na ogled razstava Salvador Dali – Romeo in Julija je potekala novinarska konferenca na kateri je  Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok povedal, da so v delu parka uredili kanalizacijo, betonirali programsko pot, ki po zahodni strani povezuje vstopni objekt s pristavo. Ob poti pa zasadili drevesa za prihodnost. Ob upoštevanju ukrepov in predpisov, sprejetih za zajezitev širjenja bolezni covid-19, so izvedli prilagojen program v parku in beležili rekordni obisk. Aleš Ocepek je predstavil tudi letošnji program del in dogajanj  ki bo pestro s cvetličnimi razstavami in kulturnim dogodki. 

Konferenco je nadaljeval David Rjazancev iz zasebne galerije Deva Puri z Bleda. Spregovoril je o razstavi v Galeriji Janeza Boljke, Salvador Dali – Romeo in Julija. Razstava predstavlja izbor več kot 50 del slovitega umetnika. Ob znameniti mapi Romeo in Julija, ki je v Sloveniji prvič na ogled v celoti, pa je na ogled še izbor več kot 50 grafičnih listov, tapiserij, keramik in bronastih kipov. Razstava je bila napovedana do konca marca 2022, vendar bo predvidoma podaljšana in obiskovalcem na ogled tudi v aprilu.

Govornikom se je pridružil Jure Matičič iz Kulturnega doma Franca Bernika Domžale oz. Mestnega kina Domžale, s katerim v Arboretumu že tretje leto zaporedoma soorganizirajo dobro obiskane poletne dogodke: Koncerte v rozariju in Filmske večere v Arboretumu. Koncerti bodo v letošnjem letu potekali v mesecu juniju. V času Vrtničnega vikenda bo koncert Ko zacvetijo vrtnice, ki bo v znamenju Mozarta in Straussa ter v izvedbi godalnega kvarteta in Mateta Bekavca na klarinetu. Poleg tega bosta junija v rozariju organizirana še koncerta: Valčki, polke & co., kjer bo zasedba harmonike, kontrabasa in klarineta zaigrala melodije Goulda, Straussa in Avsenika, na zadnjem junijskem koncert pa bodo trije klarinetisti zaigrali Bach: Goldbergove variacije.

Filmski večeri pa bodo potekali vsak četrtek, petek in soboto med 21. julijem in 26. avgustom. Obiskovalce bodo razvajali z žanrsko pestrim izborom filmov novejše produkcije iz Slovenije, Evrope in sveta, ki bodo k ogledu pritegnili različne generacije gledalcev. Napovedujejo veliko družinskih filmov, veselijo pa se tudi predvajanja slovenskega filma Orkester, scenarista in režiserja  Matevža Luzarja. Filmski večeri bodo pospremljeni tudi s sejmom filmskih plakatov in drugimi dogodki.

Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok je spregovoril o drevesih za prihodnost. Ker trendi in projekcije kažejo na to, da bomo čez nekaj deset let živeli v podnebju z znatno več poletne vročine in suše, so drevesa eno redkih orodij, ki jih imamo na razpolago, da bo življenje v mestih znosnejše. V Arboretumu so posadili študijski nasad 80 dreves, ki so primerna, da bodo senčila in hladila grajeno okolje čez petdeset let. Študijski nasad v Arboretumu so zasadili s 5 do 7 let starimi drevesi. Izbor vrst in sort sledi nemškim ugotovitvam. Dodane so sorte, ki so odporne proti drevesnim boleznim, npr. bresti in okrasna hruška. Več je tudi sort z ozkimi in ožjimi krošnjami, ki pridejo v poštev na majhnih vrtovih in naseljih, kjer je prostor omejen.

Mateja Račevski je predstavila strokovna izobraževanja in dogodke, ki jih organizirajo za strokovno in zainteresirano javnost na temo dreves za prihodnost. Organizirali bodo več vodenj. Mateja Račevski je izpostavila, da vabijo lastnike in upravitelje vrtov in parkov v Sloveniji, da se pridružijo pobudi »Dobimo se na vrtovih« (Rendez-vous aux jardins).

Petra Juvan je predstavila dejavnosti na področju zelene mobilnosti. Na parkirišču pri Vrtnem centru Arboretum Volčji Potok bodo v letošnjem letu postavili postajo za izposojo električnih koles, del katere bo deset stojal za kolesa, pet električnih koles in informacijski terminal. Preko postaje bo Arboretum stalno in direktno povezan s preostalimi šestimi postajališči za izposojo koles KAMKOLO znotraj mestnega območja Kamnika. Vključitev v sistem Kamkolo pa sovpada tudi z dolgoletnimi prizadevanji zavoda za večjo dostopnost parka tudi za tiste domače in tuje goste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Naložba je sofinancirana s strani Občine Kamnik, partnerja projekta LAS Kolesarska veriga na podeželju, in Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.

Predstavila je še nov cestni električni vlak za prevoz potnikov v Arboretumu Volčji Potok. O nakupu je že dlje časa govora, s podpisom pogodbe z dobaviteljem DP Sistemi d.o.o. pa bodo v letošnjem letu končno dočakali prvo vožnjo. Za park, ki je kulturni spomenik državnega pomena in naravna vrednota, je tudi okoljevarstvo velikega pomena. Novi vlak se bo napajal na električno energijo in bo brez izpustov toplogrednih plinov. Prijazen bo do okolja pa tudi do narave, saj s tihim delovanjem motorja ne bo motil živali in obiskovalcev parka. Vlak bo v treh odprtih vagonih sprejel do 60 potnikov, kar že vključuje dve prilagojeni mesti za potnike na invalidskih vozičkih. Nakup je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

Petra Juvan je spregovorila še o ostalem dogajanju v letu 2022. V Arboretumu toplo vabijo na razstavo Pomladni cvetoči navdih. Na dveh prizoriščih v parku bo zacvetelo pomladno cvetje, kot so siljeni tulipani, trobentice, marjetice, spominčice in anemone. V razstavišču pod arkadami bodo na ogled čudoviti pomladni šopki različnih dimenzij. Poleg tega vabijo na razstavo sobnih rastlin, ananasovk in orhidej. Letos so asortiment razširili z izbranimi sobnimi rastlinami. Tekom leta bodo na ogled trije različni cikli sobnih rastlin, opremljenih z imeni, opisi in navodili za nego. Tudi letos bo na ogled Spomladanska razstava cvetja in tulipanov s sejmom domače in umetnostne obrti, ter druge cvetlične razstave v parku.

Ker imajo bogato zbirko  vrtnic, so v Arboretumu letos poskrbeli za novost za ljubitelje vrtnic. Mateja Račevski je predstavila digitalni rozarij in povedala, da so na spletu zdaj dostopni vsi podatki o vrtnicah v Arboretumu Volčji Potok, od imena do fotografije za vsako od 1178 sort. Na interaktivnem digitalnem načrtu je mogoče poiskati lokacijo vsake vrtnice s pomočjo pametnega telefona ali osebnega računalnika. Poleg tega so na voljo opisi rožnih vrtov, skupin vrtnic, slovenskih vrtnic, odpornih sort, dodane so zgodbe o vrtnicah in tudi praktični nasveti. Vse to gradivo so združili v digitalnem rozariju.

Petra Juvan je predstavila še dogajanje v parku, ki razveseljuje predvsem družine. Omenila je razstavo tropskih metuljev, Čarobni dan, dinozavre na otroškem igrišču in drugo dogajanje. V Arboretumu se veselijo nadaljevanja sodelovanja z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Lutkovne predstave so med mlajšimi obiskovalci Arboretuma zelo priljubljene, zato Lutkovno gledališče Ljubljana v letošnjem letu ponovno razvaja z brezplačnimi lutkovnimi predstavami v parku. Termini nedeljskih predstav, ki se bodo v parku odvijale v juniju, juliju in avgustu 2022, bodo naknadno objavili na spleti strani www.arboretum.si.

Že 13 let pa k uresničitvi marsikaterega projekta pripomorejo tudi sredstva sponzorja Generali zavarovalnice d.d., ki obiskovalce nagovarja in motivira z drevesom optimizma, spodbuja k aktivnem preživljanju prostega časa na Migimigi dnevu, v letošnjem letu pa bo razveselil tudi najmlajše obiskovalce parka z novim labirintom na otroškem igrišču.

VIDEO - Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok. 

Dobro pripravljena in obiskana novinarska konferenca se je zaključila ob sladicah, s katerimi so v arboretski kavarnici zaznamovali Praznik kronic. Na ta način želijo povezati program s kulinarično ponudbo.

Foto in video: Janez Platiše in Arboretum

Na odru ljubljanske Opere premierno Gudonova opera Faust #VIDEO

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v četrtek, 17. marca 2022, ob 19.30 premierno uprizorili opero Faust, delo v petih dejanjih skladatelja Charlesa Gounoda. Pod režijo se podpisuje izkušeni belgijski režiser Frank Van Laecke, ki je v tem gledališču v preteklosti že režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska ter Capuleti in Montegi.

Lirična opera Faust velja za eno najbolj slikovitih in romantičnih del svetovne operne literature. Nazadnje je bila kot koprodukcijska predstava na odru Cankarjevega doma uprizorjena pred skoraj 20 leti. Opera v petih dejanjih, s katero je skladatelj doživel izreden in trajen svetovni uspeh, govori o ljubezenskem odnosu med Faustom in Margareto, za katero je Faust prodal svojo dušo hudiču Mefistu.

Tokrat je umetniški direktor opere Marko Hribernik za režijo izbral mednarodno uveljavljenega belgijskega režiserja Franka Van Laeckeja, ki je na tem odru prvič režiral leta 2013. Vsebino mogočne predstave o doktorju Faustu, ranocelniku, astrologu in alkimistu dvomljivega slovesa, ki je prodal svojo dušo hudiču, da bi si za kratek čas pridobil mladost, režiser opisuje z dvema besedama – hudičeva lepota. »Zgodbe o hudičih največkrat stojijo na tankem ledu, od koder lahko hitro zdrsnejo v karikaturo, kar velja tudi za zgodbo o Faustu,« pravi.

Arhetipska zgodba boja med dobrim in zlom, ki se konča v apoteozi ljubezni, še danes močno vznemirja globine človeškega duha in deluje katarzično. »Osrednja tema opere Faust je ponavadi Faustova želja po mladosti in njegovo iskanje ljubezni. Drugače od tega tradicionalnega razumevanja opere pa naša postavitev v ospredje postavlja Mefista, njegove nagibe in načine delovanja. Mefisto želi osvojiti Margaretino dušo, pri tem pa mu Faust služi le kot sredstvo za dosego cilja, ki je nadvse velikopotezen, saj je Margareta krona čistosti in pobožnosti,« pripoveduje Van Laecke, ki je nadvse navdušen tudi nad glasbeno podobo predstave, ki bo premiero s povsem domačo pevsko zasedbo doživela v četrtek, 17. marca, ob 19.30. V kostumih Yana Taxa bodo nastopili solisti Aljaž Farasin (Faust), Peter Martinčič (Mefisto), Martina Zadro (Margareta), Jože Vidic (Valentin), Nuška Drašček (Siébel), Mirjam Kalin (Marta) in Rok Bavčar (Wagner).

Tudi druga zasedba je v režiserjevi temačni estetiki čustveno močna in dinamična. V petek, 18. marca, ob 19.30 bodo nastopili gostujoči solisti Irakli Murjikneli (Faust), Nebojša Babić (Mefisto), Rossana Potenza (Margareta), Jadranka Juras (Siébel), Barbara Sorč (Marta) ter domača solista Ivan Andres Arnšek (Valentin) in Robert Brezovar (Wagner).

VIDEO 

Orkester bo tokrat prvič vodil mladi dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, ki od leta 2017 deluje kot gostujoči dirigent na Šoli za jazzovsko in sodobno glasbo IMEP v Parizu, kjer je tudi profesor orkestrskega dirigiranja, zborovskega petja in pevske tehnike.

Scenografija je delo Paula Gallisa, oblikovalec svetlobe je Marc Heinz, za koreografijo pa je poleg režiserja poskrbela Ingrid Coppieters.

Premieri bo do 26. marca sledilo še osem ponovitev. Več informacij na https://www.opera.si/sl/program/predstava/opera/faust/?d=1676 

Javni gospodarski zavod Brdo zelo uspešno posloval in odprl vrata turistom

Brdo pri Kranju, 14. marec 2022- Na novinarski konferenci je Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo povedal, da je bilo poslovno leto 2021 za JGZ Brdo prelomno v več pogledih. Leto je zaznamovala prenova Elegans hotela Brdo, izvedba predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, sklenitev sodelovanja s Tomažem Kavčičem, prejemnikom Michelinove zvezdice in nadpovprečno poslovanje še posebej v poletnih mesecih.

Zavod je uspešno izvedel vse dogodke v okviru predsedovanja, najodmevnejša in nadvse uspešna pa je bila izvedba dogodka Vrh Evropske unije-Zahodni Balkan, ki je bil zaradi koronavirusnih omejitev tehnično, organizacijsko in izvedbeno najzahtevnejši dogodek v zgodovini predsedovanja. Prenova Elegans hotela Brdo, ki predstavlja raven visoke kategorije 4 zvezdic superior, je uspela v rekordno kratkem času, na kar so še posebej ponosni. Kulinarično zgodbo piše prejemnik Michelinove zvezdice, Tomaž Kavčič, ki hotel uvršča na najvišjo kulinarično raven. V letu 2022 je bila odmevna gostitev tekmovalk 58. Zlate lisice, med drugim tudi pohvala Mikaele Schiffrin, ki je izrekla izjemne pohvale osebju Elegans hotela Brdo. Pregled rezervacij dogodkov in porok po lokacijah JGZ Brdo kaže na nadpovprečno obetavno poslovno leto.

Pomembno se zdi izpostaviti poslovanje Vile Bled in Vile Tartini, kjer so bili s trženjem butičnih in protokolarnih dogodkov ustvarjeni odlični rezultati. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja leta 2021 vsem izrednim okoliščinam navkljub znaša izjemnih 276.973,43 evrov, leto prej pa je čisti poslovni izid znašal 207.343,60 evrov. Realizacija Programa in plana dela za leto 2021 je bila tako 100-odstotna. Plan in program dela za leto 2022 predvideva 237.900 evrov dobička, saj je zaradi obetavnega poslovnega leta predviden dvig prihodkov. Na dan 1. januarja 2021 je bilo zaposlenih 158 delavcev, v letu 2020 pa povprečno 166 zaposlenih.

Ob koncu leta 2021 so v JGZ Brdo zapisali novo Strategijo razvoja JGZ Brdo za obdobje 2022–2026, ki temelji na strateških ciljih in modelih razvoja ter trženja glede na ciljne segmente gostov in turističnih produktov. Poudarek je na usmeritvi v trajnostno in ekološko delovanje zavoda. Blagovna znamka Brdo na področju kongresne dejavnosti, kulinarike in udobja ostaja simbol za kakovost.

VIDEO - Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo.

V letu 2022 načrtujejo izgradnjo wellnessa v Elegans hotelu Brdo, v začetku aprila pa odprtje t. i. »Vila Tartini loungea«, bara na plaži Vile Tartini. Odnose še nadalje krepijo z Olimpijskim komitejem Slovenije, s katerim so v začetku leta 2022 podpisali pismo o nameri, s Slovenskim poslovnim klubom, Slovensko turistično organizacijo in z Mestno občino Kranj. Prenovljene hotelske in kulinarične stvaritve so med drugim idilično prizorišče tudi za vrhunske športnike, ki v času priprav že vrsto let koristijo kapacitete JGZ Brdo. Cilji zavoda ostajajo vzdrževanje najvišje kakovosti storitev, skrb za odlične izkušnje gostov in obiskovalcev ter zagotavljanje kakovostne ponudbe.

 

Knjižne novosti Cankarjeve založbe

Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem. Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.

V zbirki Najst je izšla knjia Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik. V knjigi so zbrani portreti ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Andraž Rožman (1983) je izkušen reportažni novinar, ki dela na Dnevniku. Zadnja leta ga vse bolj zanima tudi literarno novinarstvo, je avtor reportažnega romana Trije spomini (Goga, 2019). Nika Kovač (1994) je prekaljena aktivistka, direktorica Inštituta 8. marec, publicistka in avtorica več knjig, nazadnje Moja odločitev: pričevanja, pravice in predsodki o splavu (Aristej, 2020). Klara Širovnik (1997) je lani prejela debitantsko novinarsko nagrado Društva novinarjev Slovenije za svoje reportaže za časopis Večer.

Dijana Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo. Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če bi kot ženska molčala. Moje ne pišejo.« 

Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje. Avtor na ozadju družinskega praznovanja v gostilni naslika literarno fresko medsebojnih razmerij v družini in družbi. Slavljenca in osrednjega protagonista, katerega življenjsko zgodbo spremljamo, je v mladosti usodno zaznamovala vključitev v boj proti okupatorjem Slovenije v času druge svetovne vojne. Tone Peršak (1947), kulturni aktivist in občasno politik (poslanec, državni svetnik, župan, minister), je pred vsem drugim pisatelj, pa tudi gledališki režiser in publicist.

Wolf Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije. Roman, ki je prejel številne nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo angleško književno nagrado booker, je prevedla Dušanka Zabukovec. Avtorica je v nekem intervjuju na vprašanje, zakaj si je za glavni lik svoje trilogije izbrala Thomasa Cromwella, dejala, da pisatelj ves čas išče neizčrpno temo, o kateri lahko pišeš in pišeš in pišeš. Poleg tega jo je zanimalo, ali je bil Cromwell upravičeno tako osovražen. V romanu nam ga naslika v veliko prijaznejših in bolj priljudnih tonih, kot ga prikazujejo dosedanje biografije in druga zgodovinska dela.

Slovaška pesnica Mila Haugová (1942) je ena najpomembnejših avtoric srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej Pleterski.

Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti branja: »Branje je dejavnost, s katero najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost, s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«