V Šentprimožu s proslavo počastili 8. marec, mednarodni Dan žena #video

Šentprimož, St. Primus, Avstrija, 12.3.2022 - Zveza slovenskih žena je 8. marec, mednarodni Dan žena letos počastila v prenovljenem  Kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Za članice Zveze slovenskih žena (ZSŽ) je bilo letošnje srečanje ob mednarodnem dnevu žensk prvo po letu 2020. Če so na zadnjem srečanju vzbudile sočutje za imena koroških Slovenk v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, so bila tokrat ob resničnosti vojne v Ukrajini v žarišču tudi razmišljanja o begu in pregonu.

Proslave s se udeležili tudi visoki gostje iz Avstrije in Slovenije: Ana Blatnik, deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Matej Kramberger, konzul republike Slovenije v Celovcu, Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Gustav Brumnik predsednik Slovenske prosvetne zveze, Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov.

Lepa in prisrčna proslava se je pričela s  pozdravnim nagovorom Julije Schellander-Obid, podpredsednice ZSŽ – Zveze slovenskih žena. Izhodišče njenega nagovora je bila pesem 'Težki čas, ne vrni se' “, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Danica. Prvič je nastopil kot solist te pesmi Tobias Mistelbauer. V svojem govoru je Julija Schellander-Obid spomnila na prihajajočo 80. obletnico deportaciji slovenskih družin 14. in 15. aprila leta 1942, kar nas, kakor je dejala, privede nazaj do aktualne teme.

V imenu Slovenskega prosvetnega društva Danica je navzoče nagovorila podpredsednica Sonja Hribar-Marko. Ker je društvo od leta 1993 naprej tesno povezano z ukrajinskim komornim zborom Cantus, so se odločili za solidarnostna koncerta v Velikovcu in v cerkvi v Šentprimožu.

Leta 1921 se je v Škocjanu rodila Milena Gröblacher, najbolj pri srcu ji je bila enakopravnost na izobraževalnem področju. Kakor je razložila predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar, so kratek film o Mileni Gröblacher želele predvajati že v okviru vsakoletnega seminarja v Portorožu, kar pa zaradi pandemije ni bilo mogoče.

Sledil je pogovor v katerem je sodelovala partizanka in znana novinarka ter avtorica številnih knjig Valerija Skrinjar-Tvrz. Z njo se je pogovarjala Daniela Topar, predsednica ZSŽ. Valerija Skrinjar-Tvrz je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu, po končani vojni pa desetletja novinarka. Po desetletjih v Sarajevu se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano.

V pričevanjih Ane Zablatnik pride do izraza ženski vidik odpora, je poudaril literarni zgodovinar in germanist Klaus Amann leta 2011 na predstavitvi pričevanj Ane Zablatnik v Bilčovsu. Stara 86 let je umrla 21. marca 2010, dobro leto pred objavo knjige in zgoščenke. Iz spominov svoje babice je brala Lena Kolter.

Za koliko življenj je prostora v kovčku, se glasi prevod prvič leta 2016 v blogu Initiative manjšin objavljenih razmišljanj Katje Weiss o kovčku. Besedilo je na prireditvi brala njena sestra Lenka Weiss-Massak.

Odločnost govornic in njihov pozitiven pogled v prihodnost je navdušil polno dvorano obiskovalk. Kulturnemu delu programa je sledilo prijetno druženje.

 VIDEO - 20220312 ŠENTPRIMOŽ AVSTRIJA PROSLAVA MEDNARODNI DAN ŽENA
 

 Besedilo, foto in video: Janez Platiše

 

POZDRAVNI NAGOVOR JULIJE SCHELLANDER-OBID, PODPREDSEDNICE ZSŽ – ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA

Dober dan, drage prijateljice, dragi prijatelji, pri današnji proslavi ob Mednarodnem dnevu žena! V imenu zveze slovenskih žena in celotnega odbora vas prav lepo pozdravljam in se veselim, da ste v tako lepem številu sledile našemu vabilu in se nam pridružile tu v na novo obnovljenem kulturnem domu SPD Danica v Šentprimožu.

Kdo bi si pred dvema letoma, ko smo se v Ledincah zadnjič videle v večjem krogu – medtem sta ja bila tudi odpovedana dva seminarja v Portorožu – mislil, kaj nas čaka? Kdo bi si predstavljal, da nas bo pandemija spremljala do danes? O vlogi oziroma izzivih za ženske, ki so tudi v času pandemije nesle veliko breme, smo se izčrpno pogavarjali na lanski prireditvi, ki smo jo premestili na splet, tako da bo danes spet čas za pogled nazaj, saj obhajamo 80. obletnico nasilnega pregona koroških Slovencev. Mislim, da nas vse, ki imamo te izkušnje tako rekoč v kolektivnem spominu še prav posebej gane, če vsak dan slišimo in vidimo neverjetno grozna poročila iz Ukrajine in iz srca upam, da se bodo merodajni na vseh straneh hitro streznili in doprinesli svoje k čimprejšnji deeskalaciji situacije. Saj vsi želimo živeti v miru.

Kratko še k današnjem poteku: kot prva točka bo na ogled kratek film o dolgoletni predsednici Zveze Slovenskih žena Milena Gröblacher, ki so ga posneli leta 2021 ob 100. obletnici njenega rojstva na ORF, nato pa se po naša predsednica Daniela Topar pogovarjala s slovensko avtorico in novinarko, bivšo partizanko in borko za ženske pravice, gospo Valerijo Skrinjar-Tvrz. Zelo smo hvaležne, da ste takoj bili pripravljeni, da se nam pridružite in z nami oblikujete to proslavo. Vmes boste pa slišale recitale besedil iz pregnanstva, ki jih bosta brali potomki avtoric Lena Kolter in Lenka Weiss. Za glasbeni okvir skrbi, kot ste že videli domače kulturno društvo z mešanim in nato tudi še mladinskim pevskim zborom. Tudi vsem društvenikom, predvsem pa Danici Kežar velja naša prisrčna zahvala za odlično organizacijo in pomoč.

Dovolite mi, da na koncu pozdravim še častne goste, ki so med nami. Prosim za skupen aplavz na koncu.

Deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Ana Blatnik, Konzul republike Slovenije v Celovcu, Matej Kramberger, Predsednik Zveze slov. Organizacij, Manuel Jug, Predsednik Slovenske prosvetne zveze, Gustav Brumnik, Matjaž Špat, Milan Wutte in predsednik Zveze koroških partizanov.

Še enkrat prav lepa hvala vsem sodelujočim in vsem, ki so pomagale in pomagali v ozadju pri organizaciji, tehniki in tako naprej. Želim vam vsem prijeten in zanimiv popoldan!

 

Jubilejni 60. Sejem Dom uradno odprt

Ljubljana, 6.4.2022 - Jubilejni 60. sejem graditeljstva, ki bo na Gospodarskem razstavišču potekal vse do nedelje, 10. aprila je tudi uradno odprt. Na 15.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 250 podjetij iz 23 držav. V ospredju letošnjega sejma so rešitve, ki so okolju prijazne in energetsko varčne ter tako skupaj ustvarjajo udoben in varen dom.

»Šestdeseta ponovitev Sejma Dom pomeni, da ima prireditev zelo dolgo tradicijo in njeni snovalci bogate izkušnje. Ker pa se sejma ne naredi brez zagnanosti lahko rečem, da je prireditev še vedno sveža z mnogimi novostmi. Sejem Dom je vsekakor pregled novosti, inovacij in najbolj dovršenih proizvodov ter storitev, ki spremljajo gradnjo oz. prenovo bivalnega okolja,« je na otvoritvi povedal mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

Navzoče je nagovorila še dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, ki je izpostavila pomen trajnostne gradnje in skoraj ničenergijske stavbe. »Vsaka odločitev, ki jo graditelj sprejme in vsak poseg, ki ga ta na stavbi izvede, ima dolgoročne vplive na ekonomiko objekta in bivanja v njem, na obremenitve okolja, zdravo bivanje in zadovoljstvo pri uporabi stavbe,« je izpostavila.

Sejem Dom stremi k trajnostnim rešitvam, te pa tudi vse bolj celostno krojijo podobo Ljubljane, dobitnice številnih mednarodnih priznanj za okolju, meščanom in turistom prijazno mesto. Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana je čestital ekipi Sejma Dom in Gospodarskemu razstavišču ob že 60. obletnici in tako tudi uradno odprl sejem. 

Ljudska pesem s posvetilom Slovenskemu oktetu

Slovenski oktet, moški slovenski vokalni sestav, se bo svojim sedmim desetletjem glasbenega poustvarjanja poklonil z abonmajem Iz arhiva Slovenskega okteta. V sodelovanju s Festivalom Ljubljana so med marcem in decembrom pripravili sedem koncertov. V sredo, 6. aprila, bo ob 19.30 v Križevniški cerkvi potekal drugi koncert, ki so ga naslovili Ljudska pesem – s posvetilom Slovenskemu oktetu. Predstavili bodo nabor ljudskih pesmi v priredbah za sestav Slovenskega okteta, ki so jih pripravili slovenski skladatelji. S svojo predanostjo zasedba še vedno ohranja bistvo tistega, zaradi česar je bila ustanovljena. Z glasbenim izborom se bodo tako vrnili tudi v zgodnja leta ustvarjanja, ko so v svojem izrazu blesteli v preprostih obdelavah ljudskih pesmi.

Tokratni koncert sestavljajo ljudske pesmi v uglasbitvah skladateljev, ki so Oktetu skladbe posvetili ali bili z njim povezani na poseben način. Med njimi so Uroš Krek, Darijan Božič, Andrej Misson, Valens Vodušek, Andrej Makor, Danilo Švara, Janez Bole, Marijan Gabrijelčič, Katarina Pustinek Rakar, Larisa Vrhunc, Rado Simoniti, Pavle Merkù in Tomaž Habe. V program je umeščena pristna slovenska zborovska ljudska pesem, ki je izjemna tako v umetniškem kot tudi sporočilnem smislu, srečali jo bomo v vseh njenih podobah, premisah in izraznostih: ljubezenske, žalostinke (slovo, minljivost in smrt) in veseljaške (napitnice). Petje je bilo v zgodovini slovenskega naroda pomembno, ne samo v umetniško-kulturnem smislu, ampak tudi v narodno-buditeljskem. Z njo smo gradili našo identiteto, saj je (bilo) petje tesno povezano z jezikom.

Slovenski oktet od svojega prvega nastopa poustvarja izjemno širok in raznolik zborovski repertoar. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Povezuje umetniško naklonjenost in delo številnih posameznikov, ki so z leti sooblikovali tudi zgled drugim. Posebno skrb namenja slovenski pesmi, med drugim tudi ljudski, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. Že v preteklosti je svoj ugled utrdil kot ena najbolj reprezentativnih slovenskih glasbenih zasedb, ki ustvarja s posebno pozornostjo do ljudske in umetne slovenske pesmi. Danes ta sloves ohranja ali ga celo presega, z leti postaja drugačen, zori, a ohranja svojo mladost in bistvo delovanja.

Program:

U. Krek: N’coj je pa ena lepa noč

D. Božič: Drumlca

K. Pustinek Rakar: Zrejlo je žito

A. Misson: Puabi pojo

M. Tomc/ V. Vodušek: Zagorski zvonovi

A. Makor: Dve o slovesu

Dobro jutro mamica

Nevesta le vzemi slovo

D. Švara: Moj očka

F. Venturini/ J. Bole: Nocoj pa, oh, nocoj

L. Vrhunc: Dve prekmurski

Racka trava

Nakovaška

M. Gabrijelčič: Luba draga

V. Vodušek: Da hora ta čaninova

T. Habe: Čiv, čiv

R. Simoniti: Ljubavne pesmi iz Rezije

P. Merku: Tana sarte

Zelo dobro obiskan velikonočni sejem v Snoviku #video

V šotoru pri Termah Snovik je 3. aprila 2022 v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina potekal 16. Velikonočni sejem. Sejem je obiskalo veliko ljudi, ki so že pred 10. uro čakali na odprtje. Ob otvoritvi sejma sta zbrane nagovorila predsednik društva Ivan Hribar in župan občine Kamnik Matej Slapar. Otvoritev je s kulturnim programom polepšala Godba Tuhinjska dolina in harmonikar Jože Jagodic.

Za smeh in solze sreče je ob  12. uri poskrbelo tekmovanje v hitrostnem ribanju hrena, ki se ga je udeležilo šest tekmovalcev. Najboljši je bil FRANC KRŽIŠNIK iz Polhovega Gradca, ki je v eni minuti naribal 0,46 kg hrena. Drugi je bil SILVO OSOLNIK iz Snovika, tretji pa BENJAMIN MEŽAN iz Srednje vasi. Nagrade so prispevale Terme Snovik .

Znova je zadišalo po prazničnih domačih dobrotah, rokodelci so poskrbeli za velikonočno okrasje ter predstavitev tradicionalnih ročnih del   in obrti.

VIDEO -  Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina.

VIDEO  -  Franc Kržišnik je bil najboljši v ribanju hrena. 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše