24 maj 2022

Voda in zdravilni turizem – 36. festival mladih v turizmu

Turistična zveza Slovenije vljudno vabi na zaključno tržnico vseslovenskega osnovnošolskega festivala Turizmu pomaga lastna glava, na kateri bodo mladi turistični navdušenci predstavili ideje, s katerimi bi obogatili slovensko turistično ponudbo. Letos so se osredotočili na vodo in njene zdravilne učinke ter izumili številne nove turistične produkte. Ogledate si jih lahko v četrtek, 26. maja 2022 med 10.00 in 13.00 uro na tržnici v Medvodah.



Turistični podmladki iz osnovnih šol po vsej Sloveniji so v letošnjem letu  ustvarjali na temo Voda in zdravilni turizem. Nenazadnje je voda poleg gozda največje bogastvo Slovenije, poleg tega pa strokovnjaki s področja turizma ocenjujejo, da bodo turisti v prihodnje potovali predvsem na tiste destinacije, ki imajo na voljo neomejene količine pitne vode. V Sloveniji jo je na pretek, kar je neprecenljiv turistični potencial. 

Mlade smo spodbudili, da se osredotočijo na zdravilne učinke vode, s čimer smo jih seznanili s »zdravilnim turizmom« kot povsem novim turističnim trendom, ki ga turistični strokovnjaki utemeljujejo z epidemijo kovida, ki ni prizadela samo gospodarstva in fizičnega zdravja ljudi, pač pa je negativno vplivala tudi na psihično in duševno zdravje posameznikov. 

Mladi bodo na tržnici v Medvodah predstavili ideje za nove dogodivščine ob/na vodi s poudarjeno zdravilno noto, kar so pred tem raziskovali tudi v turističnih nalogah. V Medvodah se bodo predstavili dobitniki zlatih priznanj, ki jih je strokovna komisija podelila na osmih predhodnih tržnicah, kar pomeni, da bodo na ogled najboljše ideje iz 28. slovenskih osnovnih šol.

TZS tokratno turistično tržnico pripravlja skupaj z Občino Medvode, Javnim zavodom Sotočje Medvode, Turistično zvezo Medvode in Mercatorjem. 

 

Miki Vlahovič podrl rekord Ruske dače v dolžini koncerta

Miki Vlahovič in njegov band, Goran Bojčevski, klarinet in saksofon, Boštjan Zupančič, klaviature in vokalistka Andreja Sonc, so podrli rekord Ruske dače v dolžini koncerta. Do sedaj je najdaljši trajal dobri dve uri, tokratni pa skoraj tri. To je bil večer z izpolnjeno naslovno obljubo Srce srcu, kot so ga poimenovali avtorji.













Pred Rusko dačo: z leve Goran Bojčevski, Miki Vlahovič, Andreja Sonc in Boštjan Zupančič.

Slišali smo vse največje hite, ki jih je za kolege ansambla Victory spisal Miki, vse ključne, ki jih je ustvaril zase, v  drugem delu pa smo se sprehodili tudi čez njegov izvajalski repertoar pesmi hrvaških avtorjev. Pa tudi Toše Proeski ter kakšen italijanski se je našel vmes. Miki je zabavljač, je pripovedovalec zgodb, v katerih ima družina prvo mesto. Soproga Petra in hčerka Tia sta ga prišli osebno podpreti, izvedeli pa smo, da se sin pripravlja na poroko. Med gosti sta bila tudi Mikijeva glasbena kolega Tanja Žagar in Miki Šarac, ki sta se na koncertu sproščeno zabavala. Kar nas spomni, da ima Tanja Žagar 9. junija svoj prvi koncert po porodniškem dopustu prav na Ruski dači.













Nataša Pirc Musar in Tanja Žagar.













Miki in Miki Šarac in Vlahovič.













Miki Vlahovič z ženo Petro in hčerko Tio.

Foto: Sašo Radej 

Lara Jankovič in njen dr. Živago

Pesem za Laro je gledališko-glasbeni izlet v jedro strastne in tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihnila Hollywood in po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski trikotnik umeril po svoji življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije. Pesem za Laro je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in ­– srčnosti.



Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Jankovič našla kar v svojem imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Radovedno brskanje po zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave, s katerimi se je kot Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica spoprijemala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti s piedestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki porodi dvom o smiselnosti žrtvovanja v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.

Če ste zamudili premiero predstave Pesem za Laro – Ujetnica časa, potem imate 8. junija v Festivalni dvorani imenitno priložnost, da si Laro Jankovič ogledate v živo v  reprizi te imenitne predstave, ki je poklon nesmrtni ljubezni resnične Lare in dr. Živaga.

Vstopnice za predstavo, ki je prava glasbena poslastica lahko kupite pri EVENTIM.

17 maj 2022

Na GEOSS-u osredja slovesnost ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo 1991 #video #foto




Slivna, 17. 5. 2022 – Na Geometričnem središču Slovenije GEOSS v Slivni je potekala slovesnost, ki sta jo organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Na njej je bil slavnostni govornik dr. Tomaž Čas predsednik ZPVD sever. V govoru se je kritično dotaknil zadnjih aktualnih dogodkov. Pred tem je veterane nagovoril Franc Rokavec, župan Občine Litija in Anka Kolenc iz društva GEOSS.



Slovesnosti so se poleg velikega števila veteranov vojne za Slovenijo 1991 iz vse države udeležili tudi visoki gostje: Gorazd Sinjur, načelnik Policijske postaje Litija po pooblastilu generalnega direktorja Policije, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij združenih v KoDVOS, župana občine Litija Franci Rokavec in občine Moravče dr. Milan Balažic in drugi.



V imenu društva GEOSS je pozdravila Anka Kolenc, pohvale in čestitke pa veteranom je namenil tudi župan občine Litija Franci Rokavec.



Osrednji govornik je bil predsednik ZPVD Sever dr. Tomaž Čas, ki je v svoj govor začel z besedami: »Ta dan si nismo izbrali zaradi provokacije, tako kot je to storila vlada v odhodu, ko je v svojih zadnjih izdihljajih razglasila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Mi smo v tem času, ko je nova parlamentarna opozicija zelo razočarana, zelo veseli, ker se ponovno vzpostavlja demokracija in bo konec enoumja in razdvajanja slovenske družbe.



Policijski vojni veterani smo se odločili, da ta dan praznujemo kot Dan vojnih veteranov 1991 skupaj z veterani vojne za Slovenijo.« V zaključnem delu svojega nagovora je dr. Tomaž čas pa še: »Spoštovani, ob zaključku še enkrat čestitam vsem vojnim veterankam in veteranom 91 ob našem prazniku. Čestitka velja tudi tistim vojnim veterankam in veteranom, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niste včlanjeni v naši organizaciji. Če želite pomagati pri naših naporih za boljši jutri in za človeka vredno življenje vseh v naši domovini, ste prisrčno vabljeni, da se nam pridružite. In to sedaj, ko smo se rešili tistih, ki so se s svojimi »inovativnimi »ukrepi le fiktivno borili za življenja, pozabili pa so na človekove pravice in njihove temeljne svoboščine ter pravno in socialno državo.



Ostanite zdravi in radi imejmo Slovenijo, ki postaja svobodna in upam, da nam bodo nosilci nove oblasti zagotavljali človeka vredno življenje in da ne bodo razdvajali slovenskega naroda. Naredimo vsi vse, da bomo živeli v takšni državi, ki si jo zaslužimo, sicer se bomo ponovno videvali ob petkih.«  



Program je odlično povezoval Ambrož Kvartič, popestril pa nastop Moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje in bobnarjev bobnarske sekcije Domžale.

Praznovanje Dneva veteranov so zaključili s prijetnem druženjem in obujanju spominov na aktivnosti za zaščito in obrambo samostojne in neodvisne države Republike Slovenije.

GOVOR PISNO: Govor dr. Tomaža Časa, predsednika ZPVD Sever Geoss 2022

VIDEO - Govor dr. Tomaža Časa, predsednika ZPVD Sever.  

VIDEO - Celotna slovesnost ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo 1991 GEOSS 2022  

Foto in video: Janez Platiše