Ljubljana, 7. november 2022 – Jutri, v torek, 8. novembra 2022, se bo začelo predčasno glasovanje v drugem krogu volitev predsednika oz. predsednice republike, ki bo potekalo tudi v sredo in četrtek, 9. in 10. novembra. Volišča za predčasno glasovanje bodo v vseh treh dneh odprta od 7. do 19. ure.
Glasovnica v drugem krogu volitev predsednika republike bo natisnjena v velikosti A5 formata. Pod zaporedno številko 1 je na glasovnici naveden kandidat Anže Logar, pod zaporedno številko 2 pa kandidatka Nataša Pirc Musar. Volivke in volivci glasujejo tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo. Veljavne bodo tiste glasovnice, iz katerih bo volja volivca jasno razvidna.
Glasovnice na predčasnem glasovanju imajo dva žiga, in sicer poleg žiga Državne volilne komisije spodaj na sredini tudi žig okrajne volilne komisije v levem spodnjem kotu. Pisala, s katerimi volivci izpolnijo glasovnico, morajo biti takšna, da jih ni mogoče zbrisati (npr. kemični svinčnik).
Na predčasnem glasovanju v drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 je v vseh treh dneh skupaj glasovalo 26.562 volivk in volivcev oziroma 1,54 odstotka volilnih upravičencev.
Ljubljana, 4.11.2022
- V Ljubljani se je pričela generalna skupščina Evropskega združenja splošnih
in družinskih zdravnikov, ki bo trajala do jutri. Na njej sodeluje 42
predstavnikov zdravniških organizacij iz 19 držav, ki bodo izmenjali najboljše
prakse ter izmenjali izkušnje in poglede na razvoj družinske medicine, ki se po
celotni Evropi sooča s podobnimi izzivi.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović je poudarila, da je
pomanjkanje zdravnikov, predvsem družinske medicine, težava, s katero se
srečuje celoten svet. Slovenija pri tem ni izjema, saj kljub bistvenemu
povečanju števila družinskih ambulant zaradi vse večjega števila zavarovancev
številni ostajajo brez izbranega družinskega zdravnika. Hkrati se celotna
družba sooča s staranjem prebivalstva, kar prinaša dodatne potrebe po
kakovostni in varni zdravstveni oskrbi. Kakovost mreže osnovne zdravstvene
dejavnosti se kaže v celotnem procesu zdravstvene oskrbe. Družinski zdravniki
so prvi in najbolj pristen stik prebivalcev, zato večina kakovost sistema prepozna
ravno skozi njihove aktivnosti. Prepričana je, da odločevalci cenijo njihovo
delo in se zavedajo dejstva, da denar, ki je namenjen primarni in preventivni
dejavnosti ni strošek, temveč je investicija.
Državni sekretar mag.
Tadej Ostrc je uvodoma pozdravil zbrane delegate skupščine evropskih
družinskih zdravnikov. "Celotna Evropa se sooča s podobnimi izzivi na
področju družinskih zdravnikov. Med pandemijo so bili pod izjemnimi
pritiski." Opozoril je, da je treba povrniti ugled poklicu družinskega zdravnika
in ga narediti bolj privlačnega, med drugim z izboljšanjem delovnih pogojev.
"Med Evropskimi državami se pojavljajo številne
vzporednice na področju problematike splošnih in družinskih zdravnikov, saj se
celoten kontinent bori s staranjem populacije in s problemom, kako privabiti
več mladih zdravnikov v družinsko medicino. Kot glavno rešitev, ki jo podpirajo
udeleženci generalne skupščine je digitalizacija zdravstvenega sistema, ki
predstavlja pomoč pri administrativnih rešitvah. Država, po kateri bi se morali
zgledovati, je Nizozemska, kjer že leta z izjemno podporo medijev in politike
intenzivno vlagajo v ugled družinske medicine, zdravniki družinske medicine pa
so tudi bolje plačani kot drugod po Evropi", je v izjavi za medije
poudarila zdravnica družinske medicine Vesna
Pekarovič Džakulin, ki je tudi podpredsednica UEMO.
Težave različnih držav s pomanjkanjem zdravnikov so
primerljive, so povedali zdravniki iz Evrope. Zdravnica Mary McCarthy iz Velike Britanije je poudarila, da skušajo pri njih
zdravnike v čim večji meri razbremeniti z drugim zdravstvenim osebjem, ki
prevzemajo del preventivnih in administrativnih nalog in se lahko zdravniki
tako v večji meri posvečajo pacientom. Povedala je, da sama na dan obravnava
okoli 50 pacientov, kar je bistveno več od idealnega števila, ki je okoli 25
pacientov na dan.
"V splošni medicini obravnavamo 90 odstotkov vseh prvih
zdravniških stikov in se ukvarjamo z 80 odstotki vseh zdravstvenih težav,
vendar v Združenem kraljestvu ne veljamo za specialiste. Naše usposabljanje je
nepriznano in zavrnjeno, vlada Združenega kraljestva pa splošni praksi ne
namenja dovolj sredstev," je dodala McCarthy. Poudarila je, da vlada,
javnost in mediji zelo slabo cenijo poklic, kar še dodatno prispeva k
pomanjkanju kadrov.
Zdravnica Branka
Lazić iz Srbije pa poudarja, da je omejitev zaposlovanja v srbskem
zdravstvu pustila dolgotrajne posledice, saj je treba manjkajoče zdravnike
nadoknaditi in mlade hitro priučiti, kar je pri visokem številu pacientov, ki
jih dnevno obravnavajo starejši kolegi velik izziv.
S podobno problematiko se soočajo tudi na Portugalskem, kjer
v javnem zdravstvenem sistemu močno primanjkuje splošnih zdravnikov, čeprav je
splošna medicina postala priljubljena specializacija v državi. "Pritegnemo
zelo veliko število pripravnikov in imamo zelo dobro usposabljanje, vendar jih
ne moremo zadržati v javnem zdravstvenem sistemu; odhajajo delat v zasebni
sektor, kjer imajo pogosto boljše delovne pogoje in boljše plače," je
dejal zdravnik splošne medicine s Portugalske Tiago Villanueva. Veliko portugalskih zdravnikov odhaja na delo
tudi v druge Evropske države, problem s katerim se soočajo tudi v Srbiji.
VIDEO - Vesna Pekarovič Džakulin - Generalna skupščina Evropskega združenja splošnih in
družinskih zdravnikov (UEMO)
Ljubljana, 31.10.2022
- Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev.
Brez nje ni Slovenije. Dan reformacije obeležujemo zato, da ne pozabimo, kako
je temelj naše državnosti prav slovenski knjižni jezik. Tega pa predvsem
dolgujemo Primožu Trubarju, protestantskemu duhovniku z Rašice, ki ga je
utemeljil s prvo slovensko knjigo, Katekizmom in dodanim Abecednikom,
posvečenim »vsem mladim in preprostim Slovencem«.
Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi
izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga lahko črpamo iz Trubarja. Poznamo
ga namreč tudi po geslu »stati inu obstati«. Živel je v viharnih časih, ki so
jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka
razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato
preživel v izgnanstvu. Vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove
»ljube Slovence«.
Zato je prav, da se v teh časih, ko nedaleč od nas znova
divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega
uporniškega in vztrajnega Trubarja. Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti
Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred
nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali.
Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo.
Ljubljana, 31.10.2022 - Začetina novo, to je bistveni in simbolni pomen dneva reformacije, ki ga vsako leto
praznujemo 31. oktobra. Pomeni nov zagon in vsebinsko razmišljanje o drugačnem,
bolj ljudskem. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je namenjen
spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo
prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je
obveljal za začetnika slovenščine.
Da bi prepoznali
dejanski pomen, ki je obrodil prve slovenske tiskane besede, se moramo
premakniti v preteklost.
»Okoli l. 1527. je Trubar, dijak-teolog, pri humanistu škofu
Bonomu v Trstu. V Ljubljani se že zbirajo Lutrovi pristaši v hiši Klombnerjevi.
To kulturno življenje moti glas z bojišč; Turki pustošijo Trubarjevo domovino,
njegov dolenjski domači kraj; po mohaški bitki (1526) so bili zasegli vso
Slavonijo ter vedno huje ugrožavali tudi slovenske dežele. Draginja je bila
velika, beračev so bila polna sela in mesta. V teh težkih časih si pogrešal
zadovoljnega slovenskega kmeta; graščak mu je bil vzel 'staro pravdo'
(pravico); kmet se je (1515) dvignil proti svojemu gospodu, baš tudi v
Trubarjevi dolenjski domovini, a popoln poraz te kmetske bune je moral zreti
deček Trubar. Bilo je takrat voliti med bojem zoper Turka, med bojem zoper
graščaka in med bojem zoper papeža. Trubar se je udeležil boja zoper papeža.«
Drugo bistveno
razliko je iskati v vsebini reformacije.
»Trubarju je njegovo delo bilo vredno radi pozitivne verske
vsebine; on in tovariši so bili iskreno in globoko pobožni možje. 'Novi
reformaciji' pa izgublja ta vsebina vrednost; velja ji le oblika Trubarjeva
dela, njegov 'protest'; ne velja ji njegova pozitivna, velja ji le negativna
stran, ne predmet nego metoda. Prisegajoč na evangelij in na sv. pismo,
smatrajoč ljudi druge veroizpovedi za Bogu sovražne ljudi, bi se Trubar čudil
trditvam naših časov, češ, da je bila njegova vera le formula nove svobode,
svobode vesti; ne umel bi jih. Pojmujoč pojem vere, je rekel Trubar, da o tem
ne gre disputirati; tu da je treba verjeti, na onem svetu pa bomo spoznali. Bil
je torej ne samo pobožen, ampak tudi globoko veren mož; veroval ni v papeža in ceremonije,
a veroval je v dogme.«
Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med
slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi
jezik, je pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.
Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka
veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah,
listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih,
realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive. Ni le
dobrega in slabega, resnica je vedno nekje vmes. Temu je namenjen tudi dan
reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo.