Sprejem predsednice republike ob mednarodnem dnevu žensk #video

Brdo pri Kranju, Ljubljana, 8. 3. 2023 – Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob današnjem mednarodnem dnevu žensk priredila sprejem, na katerem so se zbrale ženske, ki se zasedajo pomembne politične položaje v Sloveniji. Prisotne ministrice, poslanke, županje in druge gostje sta poleg predsednice republike nagovorili še predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič ter podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon

Predsednica Pirc Musar je zbranim uvodoma čestitala ob današnjem prazniku. Kot je dejala, v Sloveniji prvič 8. marec praznujemo v prisotnosti predsednice republike, predsednice državnega zbora in ministrice za zunanje zadeve, kar kaže na to, da so ženske v slovenski politiki uspešno prebile steklene strope. »Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Veliko nas je. Imamo znanje in sposobnosti. Z njimi želimo aktivno sooblikovati prihodnost in narediti svet boljši.«

VIDEO

Sodobna družba mora po mnenju predsednice stati in obstati na temeljih enakopravnosti, solidarnosti in dostojanstva. Vodilne predstavnice slovenske politike pa morajo biti, če želijo kakovostno odločati, ozaveščene o vseh pomembnih temah, ki vplivajo na naše življenje. Tudi o tem, kaj je feminizem in zakaj se je vredno potruditi za njegovo širše razumevanje v družbi. Saj ravno feminizem sloni na enakopravnosti in pravičnosti. Na enakosti, ki je daleč od istosti. Daleč od ideje, da so ženske vredne več kot moški ali da so moški sovražniki žensk. Zato mora biti enakovrednost žensk v interesu vseh, ne zgolj žensk. »Feminizem je torej svoboda za vse. Je gibanje za enakopravnost in enakovrednost vseh nas – žensk in moških. Jaz feminizem živim, vtkan je v moj DNK,« je poudarila predsednica Pirc Musar.

Predsednica republike je na sprejemu predstavila tudi projekt, ki bo potekal pod njenim pokroviteljstvom, osredotočil pa se bo na znanje in sposobnosti, ki odlikujejo ženske v politiki. S projektom želi, da ženske v politiki druga drugi in družbi pokažejo, da znanja in sposobnosti ne moremo in ne smemo reducirati na videz. Zato je prisotne povabila, da nenaličene stopijo pred objektiv mladega fotografa Jerneja Jelena in nato 8. marca 2024 skupaj odprejo razstavo nastalih portretov.

Sicer pa bo predsednica republike ob današnjem mednarodnem žensk kot aktivna udeleženka prisotna na več dogodkih. Zgodaj popoldne je nagovorila zbrane na dogodku Ženske v energetiki, v večernih urah pa bo najprej pozdravila zbrane na dogodku Mestne zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana ob 8. marcu, nato pa bo sodelovala na okrogli mizi z naslovom Uspešne ženske in njihova zaznava v medijih, ki jo organizirajo Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, Veleposlaništvo Švedske v Sloveniji, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ter Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE.

Vir: UPRS
Foto: Nebojša Tejić / STA in Branka Lopič

Dan žena

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1907, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Dan žena v Sloveniji

Nastop pihalnega orkestra glasbene šole iz Ljutomera ob dnevu žena leta 1962

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico.

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Honza Zamojski - Posrednik

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo v petek 10. marca 2023, ob 13. uri odprli najnovejšo razstavo Honze Zamojskega z naslovom Posrednik, ki igra različne vloge. Je gledalec, ki pri vstopu v razstavne prostore stoji sredi simetrične arhitekture. Je tudi avtor, ki posreduje med svetom idej in materialnim svetom, pri čemer ustvarja risbe, kipe in besedila. Posrednik je vizualiziran tudi kot poenostavljena in simbolična marioneta, ki jo lahko premikajo različne sile. Razstava bo odprta do 28. maja 2023.

Razstava, ki je v bistvu instalacija, ustvarjena za konkreten prostor, se odvija ne le v simetriji arhitekture, pač pa pogosto tudi v odnosu do simetrije (ali asimetrije) lista papirja, besede in človeške figure. Pozoren gledalec lahko opazi, da dlje ko si od središča razstave, svetlejše je in več je na ogled. Lahko bi celo rekli, da pripoved eksplodira, ponovno pa jo poskuša sestaviti Posrednik, ki drži propadajoči svet z vso svojo močjo.

Honza Zamojski (1981, Poznań) je umetnik, oblikovalec, knjižni založnik in kustos. V svojih delih se opira na široko paleto medijev in umetniških praks, od risb in skulptur do infografik, navdihnjenih s korporativnimi sporočili in poetičnimi besednimi igrami. Njegove minimalistične oblike so polne pomenljivih simbolov, abstraktnih kompozicij in figurativnih upodobitev, ki tvorijo vizualni jezik, tega pa urejajo lastna slovnična pravila in formalna struktura. Elementi, ki se na prvi pogled morda zdijo različni, so združeni s preprostostjo oblike, prepletene s smislom za humor in ironijo. Honza Zamojski je avtor več kot dvanajstih knjig (med drugim Love Letter (Ljubezensko pismo), onestar press, 2017; Four Eggs Theory (Teorija štirih jajc), samozaložba, 2015; Fishing with John (Ribarjenje z Johnom), NERO, 2013).

Predstavil je tudi svojo izvirno serijo predavanj Kako je narejeno v Centru Pompidou (Pariz), knjižnici MoMA in Printed Matter (New York). V Ljubljani smo ga videli na osrednji razstavi 33. grafičnega bienala Ljubljana Vice v lisice leta 2019 s postavitvijo Zbiranje in srečevanje v Projektnem prostoru DUM. Za postavitev je prejel nagrado občinstva. Živi in dela v Poznańu na Poljskem.

Kustosinji razstave: Nevenka Šivavec, Yasmín Martín Vodopivec 

Ob razstavi bo na ogled tudi založniško eksperimentiranje založbe NERO z naslovom Se to lahko kje preizkusi?. Pri založbi Nero Editions bo maja izšla najnovejša knjiga Honze Zamojskega Middleman, ki je ilustrativen in poetičen poskus opisa Posrednika: njegovega vsakdana in realnosti, ki ga obdaja. 

Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije

Knjigo Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije bodo uradno predstavili v petek, 10. marca 2023, ob 10. uri v Zlati dvorani Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana. 

Knjiga je nastala v sodelovanju Arboretuma Volčji Potok in Narodne galerije in predstavlja izbrane umetnine iz zbirk Narodne galerije, na katerih se motivno srečujeta narava in umetnost. Nekatere umetnine so celo prvič predstavljene javnosti. V knjigi lahko sledimo razvoju oblikovanja vrtov in parkov od 18. do 20. stoletja, razkrivamo simbolne pomene vrtov v različnih obdobjih ter kako so jih slikarji upodabljali.

Knjiga se začne s predgovorom direktorice Narodne galerije Barbare Jaki, sledi uvodno poglavje o zgodovini upodabljanja vrtov, jedro pa predstavlja predstavitev in interpretacija 24 izbranih del iz stalne razstave in depoja Narodne galerije.

Knjigo bodo predstavili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Aleš Ocepek, univ. dipl. inž. agr., direktor Arboretuma Volčji Potok, in avtorja publikacije Jassmina Marijan, ki je pripravila umetnostnozgodovinske opise, ter Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanična besedila.

Na predstavitvi bodo razstavljene tudi tri slike iz depojev Narodne galerije, Tivoli in Deček z obročem Ivana Vavpotiča ter Njega ni Antona Gvajca.

Vir: Narodna galerija in Arboretum