Interniranke Ravensbruck-a s svojci na spominski slovesnosti pri Peršmanu v Avstriji #video

Pod Peco, Peršman, Avstrija, 25.6.2023 – Članice in člani Taboriščnega odbora Ravensbruck iz Slovenije, ki že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca, so se udeležili  Spominske slovesnosti pri Peršmanu na Podpeci v Avstriji . Udeležilo se je nekaj več kot 50 članic in članov s svojci iz Nove Gorice od koder je odpeljal avtobus in Ljubljane. MATJAŽ ŠPAT in VERA KOŠUTA iz Nove Gorice pa sta v imenu odbora Ravensbruck in ZZB Slovenije k spomeniku položila venec. 

Spominska slovesnost in srečanje pri Peršmanu je namenjeno spominu na žrtve nacističnih zločinov s kmetij Peršman in Hojnik ter številnim borcem in borkam odporniškega gibanja v regiji. Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske Koroške.

Jedro letošnjega spominjanja je bil govor osrednje govornice Cornelie Kogoj, generalne tajnice Iniciative manjšin/ Initiative Minderheiten.

Govor je pričela z naslednjimi besedami: Najlepša hvala za vabilo! Zelo me veseli, da v imenu Iniciative manjšin lahko spregovorim tukaj na Peršmanovi komemoraciji!

Iniciativa manjšin je bila ustanovljena pred več kot trideset leti - leta 1991 - z namenom, da oblikuje manjšinska zavezništva med različnimi manjšinskimi skupinami. Manjšine so za nas tako etnične skupine kot tudi migranti in migrantke, begunci in begunke, lezbijke, geji in transspolne osebe ter invalidni ljudje. Naš cilj je, da prispevamo k združitvi manjšin na osnovi skupnega interesa proti diskriminaciji in za enakost ter skupnega prizadevanja za te cilje.

Vendar pa se mi zdi oblikovanje manjšinskih zavezništev enako pomembno tudi z vidika skupnega spominjanja. Razvija se naj dialog o spominujanju, ne da bi se eno skupino izigravalo  proti drugi.

Kajti šoa, genocid nad Romi in Sinti, umori invalidnih ljudi ali ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti, deportacije koroških Slovencev, usmrtitve slovenskih odporniških borcev na dunajskem deželnem sodišču in pokol tu pri Peršmanu imajo eno skupno lastnost: te morije v času nacizma so bile usmerjene proti manjšinam.

Vsi vemo, da imajo antisemitizem, anticiganizem, homofobija in transfobija ter sovražnost do invalidov večstoletno tradicijo. Preganjanje manjšin se ne dogaja v prostoru brez zgodovine.  Je del zgodovine, ki jo piše večina. Zato je motivacija manjšinskih skupin, da pišejo in objavljajo svojo zgodovino, povsem drugačna od motivacije večine. Medtem ko se večina zaveda svoje zgodovinske legitimnosti in zgodovino obravnava kot samoumevno dediščino, se mora manjšina zanjo vedno znova boriti.

Govoriti moramo ne samo o zgodovini diskriminacije, preganjanja in umorov, temveč tudi o zgodovini upora in političnih bojev.

Pred dvema letoma smo v okviru serije "Mladi aktivizem in manjšinska zavezništva" za našo revijo STIMME opravili intervjuje z mladimi pripadniki manjšin o njihovi političnem angažmaju. O njihovi motivaciji za politično udejstvovanje. Značilno za odgovore je bilo, da je večina imela v mislih zgodovinska dejstva, da se je sklicevala na preganjanje prejšnjih generacij in je svoj aktivizem pojmovala kot nadaljevanje ustreznih zgodb upora.

Samuel Mago, predsednik Zveze študentov Romov in Sintov, se na primer izrecno sklicuje na generacije pred njim, ki so se kljub kruti diskriminaciji zavzemale za svoje pravice. V svojem intervjuju pravi: "Želimo tako rekoč nadaljevati njihovo pot in delovati kot jasen glas mladih Romov in Sintov. Mislim, da je izredno pomembno, da se učimo iz dela generacij pred nami." Kot zgled med drugim navaja Ceijo Stojko, ki je preživela holokavst in s svojo avtobiografijo "Živimo v tajnosti" opisala trpljenje Romov. Ali: Noomi Anyanwu, predstavnica referenduma Black Voices, ki v svojem intervjuju pravi: "Danes se lahko postavimo tu, na tem mestu, ker so se pred nami borili mnogi." In Ana Grilc, članica upravnega odbora KSŠŠD na Dunaju, se izrecno sklicuje na svojega dedka, ki so ga deportirali, ko je bila stara dve leti in pol: "On je bil tisti človek" pravi Ana, "ki mi je vdahnil odporniški in aktivistični duh."

Za današnjo mlado generacijo je spominjanje osrednjo vprašanje. To se ne zrcali samo v zahtevah po oblikovanju novih spominskih obeležij, temveč tudi v zahtevi po odstranitvi problematičnih spomenikov. Najnovejši primer je Luegerjev spomenik na Dunaju. Spomenik, ki je bil pred skoraj sto leti postavljen v čast antisemitskemu dunajskemu županu Dr. Karlu Luegerju, je že več let tarča protestnih akcij. Judovska skupnost in Zveza judovskih študentov in študentk sta med drugim zahtevali odstranitev spomenika. Mesto Dunaj je zdaj  – pred kakimi 14 dnevi – brez posvetovanja s prizadetimi odločilo, da spomenik ne bo odstranjen, temveč samo simbolično nagnjen za 3,5 stopinje na desno. Za preživele žrtve šoa je to udarec v obraz, je v svoji izjavi zapisala judovska študentska zveza.

Še en primer: že leta stara je zahteva, naj postavijo spomenik za Rome in Sinte, umorjene v času nacionalsocializma. Še vedno ga ni. Lani so romske organizacije parlamentu predložile stališče s temi zahtevami: spomenik je treba postaviti na osrednjo lokacijo v zveznem glavnem mestu Dunaj, imeti mora trajno obliko, ki jo je treba nemudoma izvesti.

Konec koncev so zdaj, začetek junija, ugodili večletni zahtevi in uradno odkrili spomenik "žrtvam preganjanja homoseksualcev" v dunajskem Resselparku - nedaleč od osrednje lokacije Karlskirche.

Muzej pri Peršmanu je nekaj posebnega in edinstvenega v Avstriji, saj združuje kraj spomina s krajem učenja. Ta kraj je odgovor na desetletja izkrivljanja zgodovinskih dejstev na Koroškem. Kraj skupnega trpljenja in izkušenj. In kraj ponovnega pridobivanja in prilaščanja lastne zgodovine. Kraji spomina so sporni kraji. Vsi primeri, ki sem jih navedla, kažejo, koliko napora vlagajo in koliko vztrajnosti potrebujejo prizadeti za uresničitev takšnih zahtev. V Avstriji doslej še nobena vlada ni bila pripravljena iz lastnega nagiba postaviti spominskih obeležij žrtvam nacionalsocializma. Za mlade aktiviste in aktivistke so zato ti del njihovega političnega angažmaja.

Političen angažma je danes nujno potreben. V času, ko desničarska stranka sedi je v deželnih vladah Spodnje Avstrije in Salzburga, ko se soočamo z novo naklado črno-modre ali celo modro-črne vlade na zvezni ravni, je pomembno biti solidaren z drugimi diskriminiranimi skupinami.

Zgodovina nas namreč uči eno: ko gre zares, je desničarski ekstremizem usmerjen proti vsem manjšinam. S solidarnostjo in ustvarjanjem zavezništev lahko storimo vsaj eno: skupaj se borimo proti njemu.

Sledil je literarno-glasbeni prispevek gradiščansko-hrvaškega pisatelja Konstantina Vlasicha in pevke Mire Perusich. Pevsko-glasbeno spominjanje je oblikovala vokalna skupina 'Oktakord'. Ob obletnici ponovne postavitve partizanskega spomenika pri Peršmanu leta 1953 bo na ogled razstava na prostem “Wer gedenkt der Partisan*innen – Kdo se spominja partizank in partizanov“. Leta 2022 jo je zasnoval in oblikoval Jakob Holzer.

Peršman, je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora Koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Bila je tudi partizanska postojanka med drugo svetovno vojno, kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino.

Več na tej povezavi: https://www.persman.at/

VIDEO

VIDEO TV ORF Deželni TV studio Celovec - Dober dan Koroška 3.7.2023 Spominjanje pri Peršmanu.

Izražena podpora je jasno sporočilo, da tak zakon potrebujemo

Ljubljana, 23. 6. 2023 – V četrtek 22. junija, se je iztekel 60-dnevni rok, v katerem so pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem življenju lahko zbirali podpise podpore volivcev in volivk, da bi zakon lahko vložili v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Že pred časom so zbrali zadostno število 5.000 podpisov. Končno število zbranih podpisov še ni povsem jasno, saj podpisi iz upravnih enot prihajajo z večdnevno zamudo.

Zakon je nastal pod okriljem Srebrne niti - združenja za dostojno starost. Avtorji predloga zakona so dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog in zgodovinar, z družinsko izkušnjo očeta, akademika dr. Janka Pleterskega, ki si je zaradi svoje bolezni in trpljenja prizadeval za takšen zakon pred svojo smrtjo, dr. Dušan Keber, zdravnik, nekdanji minister za zdravje in dober poznavalec našega zdravstvenega sistema, prof. dr. Brigita Skela Savič, raziskovalka izzivov dolgožive družbe, sprememb v zdravstvu in socialnem varstvu, razvoja kadrov in novih storitev, dostopnosti storitev in profesionalizacije strok, z večletnimi izkušnjami v vodenju dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, dr. Igor Pribac, filozof in doc. dr. Luka Mišič, pravnik. Poleg uvodne novinarske konference, so avtorji predlog zakona predstavili na javnih pogovorih v Straži pri Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Ribnici, Ljubljani, Kranju in v Kopru. Izrazito odprto so delovali do medijev in tudi sami posredovali številne pobude, da se tovrstna tema vključi v javni diskurz.

Dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev, je zaključek zbiranja podpisov komentiral: »Dosegli smo potrebno in pomembno število glasov podpore volivk in volivcev Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pokazali so, da razumejo zakon in se zavzemajo za predlagano rešitev družbenega problema, ki ga predstavlja stiska ob koncu življenja, ki je ne more ublažiti nobena oskrba. Dokazali so moč dejavne ljudske pobude, za katero stoji večina državljank in državljanov. Zato smo bili v času zbiranja podpisov deležni izjemne podpore ljudi, za katero se najlepše zahvaljujemo. Ker glasovi še prihajajo po pošti, bomo liste s podpisi in predlog zakona predali Državnemu zboru naslednji mesec«.

Sedanja slovenska zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne morejo pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. Prav pravno neurejene razmere sedanjega stanja odpirajo možnosti za različne zlorabe oz. dejanja, o katerih se veliko govori, ni pa o tem nikakršne uradne evidence.

Predlog zakona zagotavlja čvrst družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami. Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljena s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.

Na zadržke, ki jih imajo nekatere družbene in poklicne skupine, imajo avtorji zakona zelo jasno sporočilo:

·        Pravica do prostovoljnega  končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji. Ta pravica ima večjo težo kot argumenti, ki nasprotujejo sprejetju zakona.

·        Namen zakona ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon zagotavlja avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in predlog zakona se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe.

·        Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve sposobnosti odločanja o sebi vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem končanju življenja.

·        Četudi bo zakon uporabilo majhno število pacientov, je prav za vse ljudi pomirjujoče zavedanje, da je takšna pomoč na voljo. Zato je to državljanski zakon za državljanke in državljane.

Pomembno pa je, ne glede na način končanja življenja, ki ga pacient  izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z medicinsko oskrbo, zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin in drugih simptomov napredovale bolezni.

Ne le zadostno število zbranih podpisov, množično podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so izkazale tudi vse do sedaj narejene javnomnenjske raziskave v Sloveniji. Kar je ob tem potrebno in vredno poudariti, je dejstvo, da rezultati anket izkazujejo podporo, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve.

To potrjuje, da si velika večina ljudi želi dostojne smrti brez trpljenja, o kateri lahko odločajo sami.

Ah, ta leta – Lepota naših vrtov #video

Televizija Slovenija bo v petek, 23. junija ob 17.15 na 1. programu v priljubljeni oddaji za starejše Ah,ta leta! gostila Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji potok. To pa zato, ker so tokratni oddaji dali naslov LEPOTA NAŠIH VRTOV in bodo v njej predstavili tudi vrt Lidije in Petra Knavs.

Urednica Neva Novljan je z naslednjimi besedami predstavila tokratno oddajo: »Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok.

Predstavili bomo tudi vrt Lidije in Petra Knavs, ki sta svojo oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.«

VIDEO  

 Foto in video: TVSLO

Sprehodite se med krošnjami dreves in parku živalskega vrta

Rogla z okolico že od nekdaj predstavlja privlačno turistično, športno in rekreacijsko središče. Ta zelena oaza na vzhodnem delu Alp je odlično izhodišče za pohodništvo, kolesarjenje in različna adrenalinska doživetja. To je svet čudovitih razgledov, skrivnostnih barij, odprtih planjav in mogočnih gozdov. Če se želite povezati z naravo na prav poseben način, se odpravite na izlet v osrčje mogočnih pohorskih gozdov. 

Pot med krošnjami na vrhu Rogle leži na nadmorski višini 1517 metrov in obiskovalcem ponuja sprehod med drevesnimi krošnjami ter odkrivanje gozdnega življenja z edinstveno floro in fauno. Na kilometer dolgi poti boste spoznali naravne procese in se naučili, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje. Tako odrasli kot otroci se na poti lahko preizkusite na adrenalinskih postajah in preverite, na primer, kako dobri ste pri ohranjanju ravnotežja nad navideznim breznom. Vsi, ki imate radi bližnjice, si lahko pot navzdol skrajšate s spustom po adrenalinskem 62-metrskem vijugastem toboganu v notranjosti razglednega stolpa, ki obenem ponuja čudovite razglede.

Pot med krošnjami je v junij, julij, avgust, september odprta od 9:30 do 19h. Celotna pot, vključno z razglednim stolpom, je brez ovir in prilagojena za otroške in invalidske vozičke. Do vstopne točke se lahko pripeljete z avtomobilom, parkirna mesta pa boste našli med Potjo med krošnjami in Hotelom Planja. Zaradi strogih higienskih standardov in varnosti psom vstop ni dovoljen. Svojega ljubljenčka lahko obiskovalci med obiskom namestite v udobne in čiste pasje hiške, ki so pripravljene pred vhodom. Uporaba pasjih hišk je brezplačna.

Odkrivanje skrivnosti vesolja z virtualno resničnost

Nedaleč stran od Rogle je majhen podeželski kraj, skrit med Vitanjske Karavanke in Pohorje, ki je prav tako idealna destinacija za spomladanski izlet. Naselje Vitanje je poleg izhodišča številnih pohodniških izletov tudi kraj vesoljskih doživetij v Centru Noordung. Nenavaden objekt, ki spominja na vesoljsko ladjo, je zrasel v središču vitanjskega starega trškega jedra. S pomočjo virtualne resničnosti, projekcij in razstav ponuja vpogled v neskončnost vesolja in vlogo človeka v njem. Center je poimenovan po Hermanu Potočniku Noordungu, raketnem inženirju ter pionirju astronavtike in kozmonavtike vitanjskih korenin. Z družino, prijatelji ali v dvoje si lahko dan popestrite z obiskom vesolja, poglobite svoje znanje o vesoljskih tehnologijah in se soočite z izzivi vožnje po vesolju. 

Ogled eksotičnih živali v Slovenskih Konjicah
Ljubitelji narave in živalskega sveta ne smete izpustiti izleta v Slovenke Konjice. To zgodovinsko bogato mesto namreč skriva številne zanimivosti. Ena od teh je zagotovo živalski vrt in tematski park Mini ZOO Land. V njem si lahko ogledate najrazličnejše živali, vstopite v svet starodavnih kultur in spoznate različna časovna obdobja. 

Za dan, poln čudes, si oglejte tropske ptice, ki preletavajo iz drevesa na drevo, lenega krokodila, ki se nastavlja soncu, razigrane himalajske koze in poskočne kenguruje. Takoj na vhodu vas bodo pričakali še pritlikav zebu, alpaka, nosati medvedki, rakuni in še mnogo drugih vrst živali. Otroci se lahko v živalskem vrtu preizkusijo tudi v jahanju ponija, hranjenju živali ali v spremstvu animatorja postanejo oskrbniki za en dan.

Sprostitev v Termah Zreče in obisk Žičke kartuzije
Zabaven izlet je lahko tudi obisk Term Zreče, ki so pravi termalni raj za vso družino. Medtem ko se boste starši sproščali v bazenu, bodo otroci uživali v vodnih atrakcijah in na igralih. Toplejši meseci vabijo na teraso ob bazenu in nastavljanje soncu ali sproščen klepet na travnikih pod mogočnimi drevesi. Če pa ste bolj navdušeni nad kulturno dediščino, se lahko odpravite na obisk Žičke kartuzije, nekdanjega samostana, ki je bil nekoč dom »belih menihov«, danes pa je mesto za sprostitev in pobeg od mestnega vrveža.

Od pohodniških izletov in potovanja v vesolje do obiska živalskega vrta – Rogla z okolico ponuja nešteto možnosti za zabavne in poučne izlete za celo družino. Izkoristite prijetne temperature za raziskovanje novih krajev ter ustvarite nepozabne spomine.