Nasveti za učinkovito razstrupljanje v savni

Pozimi je savnanje eden od načinov za ohranjanje vitalnosti, krepitev imunskega sistema in sproščanje zakrčenih mišic. Prednosti tega rituala že stoletja s pridom izkoriščajo Finci, za katere je savnanje tudi pomembna duhovna in družabna izkušnja. Savnanje ni rezervirano zgolj za odrasle – s pravilnim pristopom je lahko tudi za otroke izjemno koristno. V nadaljevanju bomo predstavili različne tipe savn in osnovna pravila obnašanja, da bo vaša izkušnja kar najbolj prijetna.

Izberite savno po svoji meri

Obstaja več različnih vrst savn, kot so finska savna, turška savna, infra savna in še mnoge druge, vsaka s svojimi značilnostmi in koristmi za telo. Raziskovanje teh različnih možnosti omogoča prilagajanje izkušnje po lastnih željah in potrebah.

Suha finska savna ima temperaturo med 90 in 100 stopinj Celzija ter 10-% vlažnost. Pomaga v boju proti stresu, priporočamo pa jo vsem, ki si želijo poskrbeti zase, za dobrobit svojega telesa in duha, za zdravje in sprostitev. Primerna je za športnike po napornih treningih za razstrupljanje mišic in okrevanje.

V parni savni je temperatura nižja, med 50 in 60 stopinj Celzija, višja pa je relativna vlažnost zraka. Parna savna krepi imunski sistem, odpravlja napetosti in stres ter pospešuje prekrvavitev. Ob sproščanju v parni savni se lahko odločite za tretma z naravno kozmetiko, kot je na primer solni piling.

Rimska savna z blago temperaturo do 40 °C in vlažnostjo med 90 in 100 % se najpogosteje uporablja kot predpriprava za močnejše, intenzivnejše oblike savnanja. V njej je vzdušje bolj sproščeno in primerno za pogovarjanje.

Upoštevajte pravila savnanja

Za prijetno izkušnjo upoštevate varnostna in zdravstvena navodila za savnanje. V savno ne vstopajte takoj po zaužitem obroku in pred tem ne pijte alkoholnih pijač. Pred vstopom se stuširajte in temeljito obrišite. V savni ste goli, tisti bolj sramežljive narave pa se lahko zavijete v brisačo. Ob vstopu hitro zaprite vrata za sabo, da preprečite uhajanje toplote, nato pa v primeru finske savne z brisačo podložite vse dele telesa, ki se dotikajo lesene klopi. Pomembno je, da s svojim vedenjem ne motite drugih obiskovalcev savne.

Poslušajte svoje telo

Začnite postopoma, v savnah z nižjimi temperaturami in poslušajte svoje telo. Priporočljivo je, da v finski savni na začetku sedete na najnižjo klop in se postopno pomikate višje. Po savnanju sledi tuširanje s hladno vodo – začnite z deli telesa, ki so najbolj oddaljeni od srca. Najprej desna noga, potem leva noga in po telesu navzgor do vratu in glave. Bodite pozorni na zadosten vnos tekočine in počivanje. Za hidracijo poskrbite s kozarcem vode sobne temperature ali zeliščnim čajem. Pred novim ciklom savnanja si privoščite dovolj časa za umirjanje v udobnem ležalniku. To je odličen čas za meditacijo in čuječe vaje.

Savnanje je primerno tudi za otroke

Savnanje je primerno tudi za otroke, saj jim pomaga pri razvijanju odnosa do zdravega načina življenja že v zgodnjih letih. Otroci, stari 6 let ali več, imajo razvito termoregulacijo in lahko v spremstvu odrasle osebe vstopijo v savne. Otrokom do 6 let je vstop v savno odsvetovan, saj lahko doživijo stranske učinke, kot sta pregrevanje in dehidracija.

Družinsko wellness razvajanje

Če iščete ideje za družinsko razvajanje v savnah in bazenih, je eden od predlogov lahko podaljšani vikend v hrvaški pokrajini Medžimurje. Tam, nedaleč stran od slovenske meje, ležijo Terme Sveti Martin, ki ponujajo aktivnosti za vse starosti. V njihovem Svetu savn si lahko privoščite družinski wellness, bazenski kompleks Temple of Life pa vabi k plavanju in sproščanju v termomineralni vodi. Gozdnata okolica resorta obenem ponuja številne možnosti za izlete, kot sta drsanje pri Pubu Potkova ali obisk farme jelenov. Vse do konca zime se lahko odločite za Family Wellness paket, ki vključuje tudi čokoladno doživetje, primerno tudi za najmlajše.

Za dober začetek leta in večjo produktivnost je ključno najti pravo razmerje med delom in počitkom. Ohranite zdravje in energijo z razvajanjem v wellness resortu, kjer lahko preizkusite blagodejne učinke savnanja in ponovno vzpostavite ravnovesje v telesu.

Pogovor ob svetovnem dnevu holokavsta #video

Ob današnjem svetovnem dnevu spomina na holokavst, je v petek, 26. januarja 2024, na Občini Domžale potekal županjin pogovor ob kavi z naslovom »Kako ohraniti naš otok miru«, namenjen ozaveščanju o pomenu miroljubnosti, razumevanja in sprejemanja različnosti ter zavračanja nestrpnosti, ki lahko pripelje do nasilja, vojn in nedolžnih žrtev. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec se je z gostom Matjažem Špatom, predsednikom Taboriščnega odbora Ravensbrück in članom Stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst in udeleženci pogovora pogovarjala o tem, zakaj je pomembno, da Slovenijo ohranimo kot otok miru na meji med Vzhodom in Zahodom in kako to lahko storimo.

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta. Čeprav ob besedi holokavst največkrat pomislimo na sistematično izkoreninjenje evropskih Judov, pa je danes dan spomina tudi na tisoče Slovenk in Slovencev. Kot je poudaril Matjaž Špat, član Stalne delegacije Republike Slovenije pri Mednarodni zvezi spomina na holokavst, je bil tudi slovenski narod obsojen na genocid. Z območja Slovenije je bilo med 2. svetovno vojno v različna uničevalna oziroma delovna taborišča izseljenih okoli 63.000 ljudi, od tega 22.000 Slovenk. V domovino se jih ni vrnilo 12.360. »V taboriščih so ljudem dali vedeti, da niso nič vredni in da jih bodo izkoriščali do onemoglosti, do smrti,« je še dodal.

VIDEO  

Čeprav je 2. svetovna vojna daleč za nami, je potrebno »vsako vrsto nasilja jasno in glasno obsoditi,« je poudarila županja Občine Domžale mag. Renata Kosec. »Spomin na nasilje v 2. svetovni vojni in vseh drugih vojnah naj bo v opomin in zavezo, da v Sloveniji, v lokalnem okolju, na šolah in v družinah obsojamo nasilje. Tudi medvrstniško nasilje, o katerem je dandanes veliko govora. Bodimo človek do človeka, bodimo strpni in sodelujmo, povezujmo se in si pomagajmo. To so vrednote, katerih pomembnosti se lahko naučimo iz pričevanj preživelih internirank in internirancev.«

Matjaž Špat je izpostavil, da pričevanja nekdanjih internirank in internirancev, njihovi boleči spomini na trpljenje in ponižanja, ki jo so jih doživeli in preživeli, ponujajo priložnost za zavedanje in opominjanje vseh, še posebno pa mladih, da je vsako nasilje, vsaka vojna, porojena iz pohlepa po ozemlju, po moči, po slavi, nadvladi in denarju, nesmiselna. Nasilje in vojne niso prava rešitev. Pa vendar je po svetu več vojnih žarišč, mnoga tudi blizu nas. Slovenija, ki je najbolj zahodna dežela Slovanov, na meji med Vzhodom in Zahodom, se zdi kot otok miru in kot tako jo je pomembno ohraniti. Kot je še poudaril Matjaž Špat, svoboda ni samoumevna, mir nikakor ni več zagotovljen. Vsi smo dolžni prispevati svoj delež k ohranjanju miru. Zgodba se ponavlja, v Ukrajini, Gazi. »Višji« cilji, ekonomski, rasni, kapitalistični cilji, bitka za prostor in vodo se odražajo v spopadih. »Danes je blatenje, izločanje drugih iz svoje sredine, nestrpnost in sovražnost podpihovano. Težje je biti prijatelj, tovariš, sodelavec in gojiti empatijo do drugega, kar pa bogati našo družbo. Samo s skupnimi močmi bomo še naprej »stali in obstali« kot domovina, srečen otok miru, kot prostor, kjer želimo živeti kot ponosni, domoljubni Slovenci,« je še dodal.

Pogovor, ki so se ga udeležili učenci domžalskih osnovnih in srednje šole ter občani, se je začel z zgodbo prekmurske Židinje Erike Fürst, ki je bila kot otrok odpeljana v koncentracijsko taborišče. Nečloveško ravnanje in nasilje, tako fizično kot psihično, lakota, poniževanje, slaba higiena, raznorazni medicinski poskusi – vse to in še več so preživljali interniranke in interniranci vseh narodnosti. Pa vendarle so mnogi preživili. Eriki Fürst je pomagal Bog, drugim želja po preživetju, notranja moč in razmišljanje o tem, kako bo, ko se vrnejo domov. Da bi premagale lakoto, so si nekatere interniranke pripovedovale kuharske recepte, si ob tem predstavljale polno mizo dobrot in se tako »najedle«. Kako drugačna je bila resničnost: skorja kruha, topla voda in krompirjevi olupki so bile glavne jedi.

Za vse preživele so bile ključne solidarnost, tovarištvo, ljubezen do sočloveka, humanost, optimizem, domoljubje in pokončna drža. Kot je med drugim povedal Matjaž Špat, katerega mama je preživela grozote taborišč Auschwitz in Ravensbrück, so se interniranke, ki so jih gole postrojili v vrste in nanje spustili pse, da so jih grizli, izmenjavale v prvi vrsti ter tako druga drugo ohranjale pri življenju – vse so bile pogrizene, a rane so bile tako manj usodne. Stale so si ob strani, ženske različnih narodnosti in veroizpovedi. Grozote, nečloveške stiske, ki jih prinašata s seboj  fašizem in nacizem, ki nimata domovine in se lahko tudi dandanes razpaseta, kjer so zanju ugodni pogoji, so premagale človečnost, ljubezen do sočloveka in medsebojno spoštovanje.

Eden najmlajših slovenskih internirancev, komaj leto dni star, je bil Janez Deželak. Je eden izmed približno 660 ukradenih otrok, ki so jih nasilno iztrgali iz naročij slovenskih mater. Slovenske otroke, tudi Janeza, so rasno pregledati in ocenili, če so primerni za prevzgojitev v pravega predstavnika nemškega rajha. Dobili so nemška imena in jih dodelili novim, nemškim materam, staršem. Janez je postal Johann, Hans, južni Nemec. Medtem ko so najmlajši preživljali čas pri novih starših, so starejše otroke poslali v internate in jih vzgajali za bodoče, nemške vojake. Kot v svojem pričevanju pove Janez Deželak, je šele sedaj, ko je sam dedek, ozavestil grozoto tega dejanja, da materi vzameš leto dni starega otroka. Njegova slovenska mati, Terezija, je preživela tako Auschwitz kot Ravensbrück, saj je preprosto »morala« preživeti in poskrbeti za svoje otroke. Po vrnitvi domov se je povezala z Rdečim križem, s pomočjo katerega so se vsi njeni trije ukradeni otroci srečno vrnili v njeno naročje. Janezova nemška mati je sicer moledovala, naj ji ga pusti, saj bo še vedno imela dva sinova, a jo je slovenska mati zavrnila z besedami, da četudi bi jih imela deset, ji ne bi dala nobenega.

Vir: Občina Domžale
Foto: Katja Kodba/Občina Domžale
Video: Miro Pivar

Kako dobro poznate svoj spanec?

Dandanes vsak dan prinaša hitrejši tempo življenja, nivo stresa nenehno raste, vedno manj je naravne svetlobe, poleg tega pa na nas nenehno preži tehnologija ter modra svetloba, zato ni presenetljivo, da se številni soočajo s prekratkim in pomanjkljivim spancem. Ste tudi vi nenehno utrujeni in počitek pogosto žrtvujete za kljukice na dolgih seznamih opravil? Kdo sploh potrebuje spanec, kajne? 

A vedno bolj pomembno postaja zavedanje, da je spanje enako pomembno za naše zdravje in preživetje kot hrana in voda. Med spanjem se odvijajo ključni procesi, brez katerih naše telo ne more pravilno delovati. Spanje igra ključno vlogo pri okrevanju med boleznijo, pri krepitvi imunskega sistema, regeneraciji telesa, urejeni prebavi, razstrupljanju, vzdrževanju hormonskega ravnovesja in ohranjanju kognitivnega zdravja.

Kako pa vemo, da ne spimo dovolj? Simptomi, ki kažejo na pomanjkanje spanca, se pogosto prepletajo s sodobnim načinom življenja in jih zato pogosto spregledamo. Vendar pa pomanjkanje kakovostnega spanca lahko privede do resnih zdravstvenih težav, ki vplivajo na srce, ledvice, kri, možgane in duševno zdravje.

Pomembno je razumeti, kako spanje vpliva na delovanje telesa:

Obnova celic: Med spanjem se celice obnavljajo, kar podpira procese, kot so regeneracija mišic, sinteza beljakovin, rast tkiv in sproščanje hormonov.

Delovanje možganov: Spanje igra ključno vlogo pri pretvorbi kratkoročnih spominov v dolgoročne, pri reorganizaciji živčnih celic ter pri ohranjanju osredotočenosti, koncentracije in sposobnosti reševanja težav.

Počutje: Med kakovostnim spancem možgani predelujejo čustvene izkušnje, kar omogoča, da se zbujamo bolj mirni in čustveno uravnoteženi.

Vzdrževanje telesne teže: Spanje vpliva na hormone lakote, kot sta grelin in leptin, kar lahko vodi do nadzora apetita in vzdrževanja zdrave telesne teže.

Imunski sistem: Spanje je ključno za proizvodnjo citokinov, beljakovin, ki se borijo proti okužbam in vnetjem, kar krepi imunski sistem.

Če se v simptomih pomanjkanja spanca prepoznate, je ključno, da vzpostavite boljše spalne navade in rutine. Preprosti rituali, kot so izogibanje ekranom pred spanjem, izpostavljanje naravni svetlobi, redna telesna vadba, urejena večerna rutina in obvladovanje stresa, lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti spanca. To so tudi vaše priložnosti, da se sprostite, da svojemu telesu omogočite zaslužen počitek in s tem vzpostavite ravnotežje med tempo sodobnega življenja in vašim notranjim ritmom spanja.

Pri nadzorovanju vašega spanja vam lahko pomaga tudi ura Huawei Watch GT4. S pomočjo algoritma Huawei TruSeenTM 5.5+ ponuja izjemno natančno spremljanje srčnega utripa, ravni kisika v krvi (SpO2), vzorcev spanja in stresnih ravni.

Ali sploh vemo, kakšna je zadostna količina spanja, vas zanima, koliko ur na noč spite rahlo, globoko ali koliko časa ste bili to noč v REM fazi spanja? Veste, kaj ti različni načini spanja sploh pomenijo? Poglejmo si.

Standardna količina spanja

Za vzdrževanje fizičnega in mentalnega zdravja morate vsak dan dovolj spati, odrasle osebe naj bi spale med 6 in 10 ur. A trajanje spanja ni edini kriterij za ugotavljanje kakovosti spanca. V kolikor spite manj, kot je priporočeno, a se vseeno zbujate spočiti, ni razloga za skrb. Podaljšan čas spanja prav tako ne pomeni nujno nadomestitve primanjkljaja spanja in lahko celo negativno vpliva na kakovost spanja.

Struktura spanja

Spanje je razdeljeno na fazo hitrega gibanja očesnih zrkel (REM) in fazo brez hitrega gibanja očesnih zrkel (NREM). Za fazo spanja NREM je značilen rahel in globok spanec. Fazi spanja REM in NREM se izmenjujeta, ena izmenjava pa predstavlja posamezen cikel spanja. Običajen nočni spanec navadno vsebuje 4-6 cikle spanja. Posamezen cikel traja 90 do 100 minut. Na splošno se v poznejših ciklih spanja podaljšuje trajanje faze spanja REM, trajanje faze spanja NREM pa se zmanjšuje.

Za običajen vzorec spanja so značilni naslednji prehodi: Prebujanje –> rahlo spanje -> globoko spanje –> rahlo spanje –> REM. A vedeti morate, da med dejanskim spanjem ne doživite vseh teh faz spanja, prehodi med njimi pa se lahko spreminjajo. Oseba se lahko na primer prebudi neposredno iz stanja rahlega spanja, globokega spanja ali spanja REM.

Kaj je rahlo spanje?

V fazi rahlega spanja se upočasnijo možgansko valovanje, srčni utrip in hitrost dihanja. V tej fazi spanja se ni težko prebuditi. Zmožnost prebujanja je zaščitni mehanizem, ki je ključen za zdravje in preživetje, rahlo spanje pa je povsem običajna fiziološka potreba. Preveč lahkega spanja pa lahko škodi kakovosti spanca in povzroči utrujenost ter težavno prebujanje. Rahel spanec lahko izboljšate z umiritvijo življenjskega sloga, poskrbite, da ne pride do prekomerne utrujenosti, zagotovitvijo mirnega spalnega okolja, rednim urnikom spanja in prebujanja in gibanjem.

Kaj je globoko spanje?

Med globokim spanjem se zmanjšajo frekvenca možganskih valov, hitrost dihanja in krvni tlak. Globoko spanje, znano tudi kot spanje počasnih valov, je najgloblja faza spanja, iz katere se je najtežje prebuditi. Prebujanje med to fazo lahko povzroči vrtoglavico, razbijanje srca in razdražljivost. Raziskave so pokazale, da je globoko spanje najučinkovitejši način za premagovanje utrujenosti in je ključno za uravnavanje razpoloženja, uravnovešanje misli in obnavljanje energije. Navadno večja količina globokega spanja pomeni boljšo kakovost spanca, vendar so lahko daljša obdobja velike količine globokega spanja simptom bolezni. V kolikor se prepoznate v teh besedah, se obrnite na zdravstvenega strokovnjaka.V skladu s smernicami Ameriškega združenja zdravnikov za zdravljenje kronične nespečnosti pri odraslih sta za začetno zdravljenje nespečnosti priporočeni kognitivna in vedenjska terapija. Klinična praksa je pokazala, da imajo osebe, ki trpijo za kronično nespečnostjo, pogosto slabe spalne navade. Če želite izboljšati kakovost spanca in povečati količino globokega spanca, preberite naslednja priporočila za izboljšanje spanca:

(1) Psihološki dejavniki: Odvečna energija, tesnoba, duševna napetost in depresija lahko povzročijo motnje globokega spanja. Uravnovešeno razpoloženje spodbuja globoko spanje in pripomore h kakovosti spanja.

(2) Fiziološki dejavniki: Prekomerna utrujenost ali zdravstvena stanja z neprijetnimi simptomi, kot so bolečina, srbenje in kašelj, lahko motijo globoko spanje.

(3) Okolijski dejavniki: Svetloba, hrup, temperatura in raven vlage lahko motijo globoko spanje. Ustvarite tiho in udobno okolje ter poskrbite za ustrezno posteljnino. Da, tudi to pomaga pri doseganju boljšega globokega spanja.

(4) Urnik: Izmensko delo, premagovanje časovnih razlik in nereden urnik dela/počitka lahko povzročijo motnje biološke ure ter vam preprečijo doseganje zadostne količine spanja. Redni urnik spanja telesni uri omogoča naravno delovanje in izboljša kakovost spanja.

(5) Prehrana: Kofein, alkohol, nikotin in poživljajoča hrana lahko povzročijo prerahel spanec. Uravnotežen način prehranjevanja, izogibanje kofeinu po 12. uri in zmerno uživanje alkohola ter tobaka spodbujajo globoko spanje.

(6) Vadba: Primeren urnik vadbe spodbuja globoko spanje, saj se v telesu zaradi obnavljanja po vadbi poveča delež globokega spanja. Pred spanjem se izogibajte naporni vadbi, saj lahko zaradi nje težje zaspite.

Kaj je spanje s hitrim gibanjem očesnih zrkel (REM)?

V fazi spanja REM se oči pod vekami hitro premikajo. Večina ljudi, prebujenih med to fazo spanja, pravi, da sanja. Med spanjem REM se je težje prebuditi kot v rahlem spancu, vendar lažje kot v globokem spancu. Prav tako se sprostijo mišice, kar je varnostni mehanizem, ki prepreči odziv na sanje. To pojasni, zakaj v sanjah ne moremo teči ali kričati.

Kako lahko dosežem zdravo spanje REM?

Zdravo spanje REM pomaga vzdrževati duševno zdravje, spodbujati ustvarjalnost in obvladovati stres. Raziskave so pokazale, da so osebe, ki jim primanjkuje spanja REM, bolj pogosto razdražene, napete in utrujene. Do sanjanja najpogosteje pride med spanjem REM, preveč sanj pa lahko pomeni, da spanje REM predstavlja prevelik delež celotnega spanca. Pogosto sanjanje ne pomeni nujno slabe kakovosti spanja, pač pa pomeni, da spanec ni dovolj globok, kar povzroči, da se sanj zlahka spomnimo.

Ko je količina spanja REM majhna, telo v nekaj nočeh samodejno nadomesti zamujeno. Če je raven spanja REM dalj časa pretirana ali pomanjkljiva, se obrnite na zdravstvenega strokovnjaka, še zlasti, če doživljate tudi razdraženost, tesnobo oziroma podobne simptome.

Za boljše REM spanje vzpostavite reden urnik z zgodnejšim spanjem in prebujanjem, čim bolj se izogibajte kofeinu, alkoholu, nikotinu in nepotrebnim zdravilom, izogibajte se stresnim situacijam in utrujenosti.

Z uro Huawei Watch GT4 pridobite vpogled v zdravje, saj sočasno preveri sedem ključnih indikatorjev, vključno s srčnim utripom, ravnjo SpO2, pregledom dihanja in zdravjem srca in ožilja. Rezultate preverite na aplikaciji Huawei Zdravje na kateremkoli telefonu, saj je ura Huawei GT4 združljiva tako s sistemom iOS kot tudi sistemom Android.

Kako ohraniti naš otok miru

Domžale, 25. 1. 2024 - Ob prihajajočem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta bo v petek, 26. januarja 2024, na Občini Domžale potekal drugi županjin »Pogovor ob kavi« z gostom Matjažem Špatom, članom Stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst.

Pogovor je namenjen ozaveščanju o pomenu miroljubnosti, razumevanja in sprejemanja različnosti ter zavračanja nestrpnosti. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec se bo z gostom in udeleženci pogovarjala o tem, zakaj je pomembno, da Slovenijo ohranimo kot otok miru na meji med Vzhodom in Zahodom in kako to lahko storimo.

Vir: Občina Domžale