Proslava Dan žena na Radišah v Avstriji v znamenju materinščine

Radiše (Radsberg) Avstrija, 9. 3. 2024 - Zveza slovenskih žena iz Celovca je tokrat v počastitev MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA lepo in prisrčno organizirala proslavo v Kulturnem domu Radiše v Avstriji na kateri je s kulturnim programom sodelovalo tudi Slovensko prosvetno društvo Radiše. Proslave se je udeležila tudi delegacija Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Špat, dr. Anton Novak, generalni konzul iz Celovca s soprogo, Občinska uradnica stranke Zelenih v Celovcu, Sonja Koschier, Aleksander Tolmaier, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše in Eva Hartmann, sodelavka na Pedagoški visoki šoli na Koroškem, ki je imela slavnostni govor v katerem je izpostavila materinščino.

Proslava se je pričela z nastopom otroškega pevskega zbora iz Slovenskega prosvetnega društva Radiše, ki ga vodi zborovodkinja Tatjana Tolmaier. Sledil je pozdravni nagovor Daniele Topar, predsednice Zveze slovenskih žena, ki je postregla z aktualnimi podatki o neenakopravnosti moških in žensk v Avstriji.

Dejala je: "Spoštovane in spoštovani, lepo, da smo se ob Mednarodnem dnevu žena spet srečale in srečali v tako razveseljivem številu! Vsako leto se veselimo dneva žena, na katerem so zastopane ženske vseh generacij, a bi bilo seveda lepo, če bi to lahko nekega dne storile brez žalostnega ozadja. Več kot 110 let po uvedbi mednarodneg dneva žena, tudi ženske v Avstriji še še vedno nismo dosegle ekonomske, politične in socialne enakopravnosti. Še vedno opravljajo ženske več neplačanega skrbstvenega dela, zasedajo le tretjino vodilnih pozicij in v popvrečju zaslužijo 18 odstotkov manj. Inflacija je položaj žensk še poslabšala. Po najnovejših podatkih avstrijskega statističnega urada je v Avstriji trenutno več kot 500.000 žensk, ki zaradi nizkih dohodkov živi v revščini, še posebej pa so ogrožene matere samohranilke.

V letu 2024 je vsaka tretja ženska v Avstriji žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja in do sedaj imamo samo v tem letu že 7 femicidov. Spremeni lahko take zadeve v prvi vrsti politika in tam imamo še posebno na Koroškem večje izzive, kajti četudi se je delež žensk v državnem zboru povišal na nekaj več kot 40 odstotkov, smo v primerjavi z drugimi zveznimi deželami na Koroškem s 16-imi odstotki v deželnem zboru na zadnjem mestu.

Ob tem, da so po vsej Evropi postale popularne stranke, ki postavljajo ženske v slabši položaj s tem, da se vračajo k zastarelim oblikam spolnih vlog, je letošnje leto volitev še kako važno – važna pa je tudi naša udeležba – se pravi udeležba koroških Slovenk - kajti s tem, da oddamo naš glas zastopnicam in zastopnikom, ki se zavzemajo za človekove pravice, bodo lahko konec koncev zaživele tudi ženske in nenazadnje manjšinske pravice. K slednjim spada tudi samoumevna uporaba maternega jezika na vseh področjih – tudi na vidnih. Meseca aprila npr. bi se lahko podali po Celovških poteh kulturnega centra Unikum, ki v sodelovanju z iniciativo »Schauräume« izpostavljajo zgodbe žensk in njihovih dosežkov – med drugim tudi koroških Slovenk, ki so se borile za obstoj slovenskega jezika doma in v izobraževalnih ustanovah.

Tudi danes se bomo v nadaljevanju posvetile pojmu "materinščina", z nami je Eva Hartmann od pedagoške visoke šole, ki bo danes imela slavnostni govor. Žal nam je zbolela Sabina Buchwald, ki ji seveda želimo hitro okrevanje. Na temo jezik in identiteta bo govor tudi v kratkih filmskih odlomkih "fluid identities", o katerih pa nam bo sedaj povedal več predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše, Aleksander Tolmaier."

Pogosto je prispevek žensk v družbi spregledan in podcenjen, je v imenu gostiteljev poudaril predsednik SPD Radiše Aleksander Tolmaier in izpostavil: "Zgodovinsko gledano je prispevek žensk velik vendar premalo opažen in upoštevan. Naše malo kulturno društvo recimo nebi obstajalo, če nebi bilo teh prizadevnih žensk. Skupaj se bomo morali potruditi za enakopravnost, s tem imam v mislih predvsem moške, ki imajo v rokah vajeti, da se stvari spremenijo."

V kulturnem programu v katerem je sodeloval tudi Nuži Wieser (kitara in orglice) so pokazali tudi kratke filme mladih projekta FLUIDNE IDENTITETE – MLADI. S tem projektom  se je v omrežju sprožil proces, v katerem je doslej sodelovalo že več kot 80 oseb, ki so jih z lastnimi besedili in performansi postavili pred kamero in govorili o jeziku, identiteti, izvoru, odseljevanju in vračanju domov. Result je interdisciplinaren tekstovni in filmski komentar o konstrukcijah identitete s posebnim ozirom na dvojezičnost.

FILME si lahko ogledate na tej povezavi https://fluididentities.at/young/young-menschen/

Ženske igrajo pomembno vlogo, ne le v družinskem življenju, temveč tudi v poklicnem in družbenem. Prizadevanja za enakopravnost žena se ne končanjo nikoli, za enakopravnost si morajo prizadevati vsi, tudi moški, je ocenil Anton Novak, generalni konzul Slovenije v Celovcu. Omenil je tudi pomanjkanje dvojezičnih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ter dvojezičnih učiteljic in učiteljev, ter vpis na pedagoške ustanove.

Za Seniorske Novice pa je povedal: " Na Koroškem ni urejeno izobraževanje dvojezičnih vzgojiteljic, saj na edini vzgojiteljski šoli vzgojiteljice, ki se pripravljajo, da bodo delale v dvojezičnih vrtcih, imajo samo po dve uri slovenščine tedensko. Nimajo pa ostalih zadev, kot na primer organizirane prakse v dvojezičnih vrtcih in tudi drugih predmetov nimajo v slovenščini, kot tudi ne tega jezikovno-pedagoškega koncepta, ki se uporablja v dvojezičnih vrtcih.

S kakšnim vtisom pa odhajate z današnje proslave?

Moram reči, da me je presenetilo, da je tako dober obisk. Bila je zelo prijetna prireditev, kvaliteten program, zdaj pa je še malo časa za druženje.

VIDEO - Anton Novak, generalni konzul Celovec.

Kakšno pa je vaše mnenje o predavanju?

Eva Hartmann je imela zanimivo predavanje. Posebno me je presenetilo to, da pojmuje materinščino drugače kot jo mi v Sloveniji. Za nas v Sloveniji je jasno, da je materinščina, slovenščina, samo ena, dočim tukaj  na Koroškem, in to je povedala Eva Hartmann tudi na svojem primeru, ko ima nemško govorečo mamo in slovensko govorečega očeta, sta v bistvu njena materina jezika dva.

Občinska odbornica stranke zelenih v Celovcu Sonja Koschier, ki je spregovorila v imenu poslanke zelenih v parlamentu Olge Voglauer, je omenila skupno pobudo, v kateri so 7. marca ženske preko strankarskih opredelitev skupno zahtevale dejanja proti nasilju nad ženskami. Potem pa se je ustavila pri pojmu „feminizem“, ki da ga še vedno spremlja nezaupanje. Pa naj ne bi bilo tako, je dejala Sonja Koschier.

Slavnostna govornica Eva Hartmann je odraščala z nemščino in slovenščino, zato jo je od nekdaj zanimalo in motilo, kateri je njen dejanski materinski jezik. "Danes vem, da je lahko oboje in da je oboje dovoljeno." Njen govor oziroma predavanje je tako zanimivo, da ga objavljamo v celoti.

Kaj točno sploh pomeni pojem »materinščina« oz. »materni jezik«?

Dne 21. februarja, torej pred približno dvema tednoma, smo obhajali mednarodni dan materinščine. Zgodovina tega dneva gre nazaj v leto 1952. V takratnem Pakistanu se je vlada odločila, da bo urdščina postala edini uradni jezik. Vendar je bila urdščina materni jezik le za 3 % prebivalstva, v vzhodnem Pakistanu pa se je govorila skoraj izključno bengalščina. Med protesti v Daki 21. februarja je prišlo do smrtnih žrtev. V spomin na žrtve tega protesta in v imenu boja vseh skupin prebivalstva, ki želijo ohraniti in zaščititi svojo kulturno in jezikovno dediščino je Generalna konferenca UNESCA leta 1999 sklenila, da ta dan razglasi za mednarodni dan maternega jezika.

Ali je materni jezik jezik, ki sem se ga najprej naučila? Ali pa je jezik moje matere? In, ali je potem sploh mogoče imeti več maternih jezikov? Je materni jezik tisti, ki ga najbolje obvladam, v katerem razmišljam in sanjam?

Če bi vas tukaj v dvorani vprašala, kako si razlagate ta izraz, bi se verjetno pojavilo kar nekaj različnih idej in interpretacij. To nalogo bom danes poskušala opraviti za vas in upam, da bom vključila tudi vaše zamisli in koncepte o maternem jeziku.

V slovarju Duden najdemo za pojem „Muttersprache“ naslednjo definicijo: Jezik, ki se ga je oseba naučila kot otrok (od svojih staršev) [in ga predvsem uporablja]. Materni jezik je torej jezik, v katerem je otrok od začetka svojega življenja socializiran, s katerim odrašča in ki ga naravno osvoji. Zapis definicije v Dudnu (oklepaji, dodatki) že kaže, da gre za kompleksen pojav katerega pomen je zelo razsežen.

Vse prepogosto se ta izraz interpretira kot materin jezik, v katerem mati komunicira s svojim otrokom. Ta razlaga ni povsem napačna, zlasti ker je materin jezik jezik, ki ga otrok sliši in zaznava najintenzivneje in najbolj zgodaj. Približno od 23. tedna nosečnosti lahko nerojeni otrok sliši predvsem materin glas, ki se prek zvočnih valov prenaša na celotno telo. Od tega trenutka se začne razvijati jezik.

Izraz "materni jezik" pa vsebuje še nadaljnjo možno interpretacijo. V naši (vse do danes) patriarhalno organizirani družbi je vzgoja otrok še vedno predvsem naloga matere, zlasti v prvih letih življenja - čeprav si v zadnjih desetletjih vse več očetov jemlje starševski dopust, večino jezikovnega sporazumevanja v prvih nekaj letih otrokovega življenja do danes zagotavlja mati.

Jacob in Wilhelm Grimm sta materni jezik v svojem slovarju opredelila kot "jezik, podedovan od matere" („von der mutter her überkommene sprache”), pa tudi kot "domovinski jezik" („heimatliche sprache”). V pesmih Milke Hartman beremo o Besedi materini naslednje vrstice: »Naj bo spoštljivo izrečena, ja, z usti mater posvečena, rodu pisana je z žuljavo roko«. Izraz »materni jezik« ima torej tudi močne ideološke konotacije, saj jezik nas tako rekoč pripisuje prednikom in posledično tudi rodu oz. narodnosti. Izraz ne implicira le ideje, da se nekdo nauči jezika svoje (biološke) matere, ampak tudi, da je vsaki etnični skupini dodeljen en jezik. Država oz. domovina, njeni prebivalci in jezik so ena velika družina, velika skupščina. Vsakomur, ki se rodi v to družino, je jezik podarjen kot rojstna pravica. Jezik torej pomeni tudi pripadnost ali pač ne-pripadnost.

Verjetno se sedaj sprašujete, ali naj se izraz "materni jezik" sploh še uporablja? Lahko vas na tem mestu pomirim: Da, seveda ga bomo še naprej uporabljali.

Morali bi ga le osvoboditi zastarelih konotacij in konceptov, ki jih predstavlja. Med njimi je na primer ideja, da imaš v življenju lahko le en materni jezik. Če nekdo od zgodnjega otroštva odrašča z dvema jezikoma, sta lahko oba njegova materna jezika. Predstava, da moramo biti sposobni v popolnosti, perfektno govoriti oz. uporabljati svoj materni jezik, saj sicer nismo "prave" ali "dosti kompetentne" govorke oz. »pravi« ali »dosti kompetentni« govorci, zakrije dejstvo dinamičnosti jezika: Jeziki se razvijajo različno, en jezik je lahko bolj ali manj razvit v primerjavi z drugim prvim jezikom oz. z drugimi prvimi jeziki, jeziki pa se razvijajo tekom celega življenja. Tudi kot odrasli lahko še vedno širimo in razvijamo svoje jezikovne spretnosti.

Spremenila se je tudi vloga žensk in mame v družbi, čeprav so patriarhalni vzorci še vedno močno zasidrani. Zaradi zaposlitve obeh staršev se izobraževanje otrok, zlasti jezikovno, vse bolj prenaša na izobraževalne ustanove in klube. Tam se pedagoginje in pedagogi soočajo z izzivom, kako izpolniti pričakovanja družbe v zvezi s strokovnim in jezikovnim izobraževanjem otrok.

Sama sem se kot najstnica večkrat znašla v položaju, ko sem morala opredeliti svoj materni jezik. Če bi moj materni jezik opredelili kot jezik, v katerem se je moja mama sporazumevala z mano kot otrok, bi bila to nemščina. Bila je tudi mama tista, ki je z nami otroki doma preživela največ časa, medtem ko je ati bil v službi. V mojem primeru je nemščina zagotovo bolj izrazit jezik, čeprav se vsakodnevno sporazumevam in se tudi v službi ukvarjam s svojim slovenskim drugim maternim jezikom. Kot najstnica, ki je odraščala in bila socializirana v slovenski skupnosti na Koroškem, sem si zagotovo včasih želela, da se mi ne bi bilo treba opredeljevati, kateri jezik je moj dejanski materni jezik. Danes vem, da je lahko oboje in da je oboje dovoljeno.

Podobo kvazi naravne enotnosti jezika in naroda ruši že sama prisotnost jezikovnih manjšin. In vendar je prav skupni slovenski jezik tisti, ki nas opredeljuje kot to etnično manjšino ali skupnost. Ker pa jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč tudi ključni element identitete in družbenega vključevanja, ima za manjšine še posebej pomembno vlogo in predstavlja edinstveno kulturno bogastvo. Poleg tega je ključni element za ohranjanje in prenašanje tradicij in vrednot iz generacije v generacijo. Ohranitev jezika v pogosto prevladujočem in asimilirajočem okolju je še zlasti pomembna, saj sta izguba ali zanemarjanje jezika tesno povezani s skrbjo izgube identitete.

Izraz "materni jezik" izraža nekaj, česar novejši izrazi, ki so se v zadnjih letih uveljavili v znanosti kot so to npr. prvi, drugi ali okoliški jezik, ne morejo izraziti: Čustveno plat jezika, ki je močno povezana z identiteto posameznika. V raziskovalnem projektu smo skupno s kolegico Sabino Buchwald in kolegom Danielom Wuttijem spraševali učenke in učence nižje stopnje slovenske gimnazije (stari med 10 in 13 let) o njihovih pogledih, ocenah in mnenjih o uporabi in učenju jezikov. Nekaj izsledkov in citatov iz teh pogovorov bi na tem mestu na kratko predstavila in z vami delila.

Da je lahko jezik oz. so lahko jeziki močno povezani z osebami v najbližjem okolju otroka, kažejo naslednji primeri.

Kateri jeziki so del tebe?

Selščina, slovenščina in tudi malo nemščina...

Ja.

...zato moj dedek govori nemško. (6_LR_s_b, Pos. 374-377)

Gibt es Situationen, wo du eine Sprache nicht anwenden willst? Wo du zum Beispie nichtl Deutsch sprechen willst?

Ja, mit dem Papa, also da will ich nicht Deutsch reden. Aber, obwohl ich auch das vermische, Deutsch und Slowenisch die ganze Zeit, da rede ich lieber Deutsch und Slowenisch zusammen als wie nur Deutsch.

 (intervju 48)

 

Und wann macht dich Bosnisch ganz glücklich?

Wenn meine Mutter glücklich ist.

Ok. Dann bist du auch glücklich.

Ja.

(intervju 22)

 

Pa slovenščina? A te tista kdaj naredi zelo veselega in srečnega ali pa te zelo razveseli?

Ja, ta zgodbica, ki se jes učim z babico. Je potem tak vesela, da dobim od babice potem en kakav.«

Aha. Pol je babica vesela, ti pa tudi.

Ja.

(intervju 29)

In kako je to, če ti z nekom, s katerim vedno v slovenščini govoriš, kakšen je to občutek, če moraš potem z njim naenkrat v kakšnem drugem jeziku govoriti?

Na primer z babico govorim samo slovensko in če moram pa kdaj nemško imam tak nekak čuden občutek.

Aha, morda lahko ta občutek nekako opišeš?

Em, da me je sram, ampak ne vem zakaj.

(intervju 8)

Kako bi to zate bilo, če bi ti na primer z atijem, s katerem se večinoma, oziroma samo slovensko pogovarjaš, kako bi to zate bilo, če bi z njim morala na enkrat nemško se pogovarjati?

Jaz mislim jaz do ne bi šafala, ker se moram, jaz avtomatično z njim slovensko marnvam. (intervju 54)

Wie wäre es für dich, wenn du jetzt zum Beispiel mit deiner Mama, mit der du eigentlich hauptsächlich Italienisch oder Slowenisch sprichst, wenn du von heute auf morgen auf einmal mit ihr Deutsch sprechen müsstest?

Das geht nicht. Wenn ich mit der Mama bin und sie mich was auf Deutsch fragt, dann kann ich nicht antworten, dann vergesse ich irgendwie die Sprache. (64_FK_d_h, Pos. 268-269)

 Otroci so pa tudi že zelo zgodaj že konfrontirani s skrbjo za ohranitev oz. obstoj slovenskega jezika kot jezik manjšine.

Diskutiert ihr manchmal über die Verwendung von Sprachen in der Familie Zuhause?

Ja, die Mama, hat halt so manchmal gesagt so, ja, weil ich rede auch manchmal mit der Mama Deutsch, hat sie gesagt so ja, sie findet es so schade, wenn ich dann Deutsch rede mit ihr, weil ich eh auf eine slowenische Schule gehe.

Ok, sie hat so ein bisschen den Wunsch, dass du mit ihr Slowenisch redest?

Ja.

Ok. Ehm, einfach aus der Sorge heraus, dass du das gut kannst und lernst, oder..?

Ja, dass es dann nicht mehr verwendet wird, so, sie möchte dann auch, dass ich es meinen Kindern so weitergebe, dass sie Slowenisch so reden, so..

(intervju 63)

Ehm, kaj bi ti rekla, kateri jeziki so en del od tebe?

Slovenščina in nemščina.

Mhm, a je en jezik več kot drugi, bolj..?

Ja, slovenščina več.

Slovenščina več. A veš zakaj, ali zakaj bi rekla, da je več?

Ne vem. (--) Morda zato, ker ne tako veliko ljudi to govori. (54_RW_s_h, Pos. 348-353)

Povezanost jezikov, še zlasti domačega jezika z emocijami, kažejo naslednji primeri.

Kako pa, kakšen imaš pa ti občutek ali kako je to zate, če kdo v selščini govori?

Ja tedaj se mi precej kul zdi.

To je kul.

Zato tale jezik najbolj znam.

(intervju 6)

Kakšen imaš ti občutek, če nekoga slišiš, da govori slovensko?

Da sem doma.

(intervju 27)

Kaj je to zate en občutek, če ti na cesti nekoga slišiš, da se v slovenščini pogovarja?

Fajn.

Fajn. Se veseliš?

Ja.

Bolj je to za tebe normalno?

Ja je že fajn.

Mhm. In kaj pa, če nekoga slišiš, da v rožanščini govori na cesti?

Ja to je pa še bolje. (intervju 44)

In ali ti je kakšen jezik zelo všeč?

Ja, slovenščina.

Tako. Zakaj pa ta?

Ker se v narečju, se einfach, se s tem dobro počutim tudi.

(intervju 46)

Kdaj se zares dobro počutimo v jeziku, je odprto vprašanje, kot pravi Stabej, profesor za slovenščino na filozofski fakulteti v Ljulbjani. Odgovor gotovo lahko najdemo v spletu pozitivnega čustvenega odnosa, razvitih izraznih zmožnosti, dostopnosti informacij in jezikovnih virov. Tako, kot star, zaprašen predmet ne odložimo ali odstranimo takoj, temveč ga skrbno očistimo in morda dobimo tudi vpogled v njegovo preteklost in njegov pomen, se ne smemo znebiti maternega jezika kot izraza, temveč se moramo zavedati, da se naš svet spreminja in z njim tudi določeni pogledi, koncepti in prepričanja. Ne zadostuje samo ustvarjanje novih izrazov, temveč moramo ustvariti in nuditi tudi primerne okvire in možnosti, v katerih se bo jezikovna identiteta lahko dobro razvijala.

Proslave na Radišah se je udeležila tudi delegacija Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Slovenija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Špat. Ženskam je čestital in se jim zahvalil z naslednjimi besedami:

"Z veseljem in ponosom se vsako leto odzovemo na povabilo Zveze slovenskih žena na skupno obeleževanje 8. marca, mednarodnega praznika, dneva žena. Letos smo obeleževali že 113-letnico od prvega praznovanja mednarodnega dneva žena. Letošnji moto prireditve je bila materinščina. To je tista tema, ki jo vsako leto, še posebej ob vsakem obisku, poudarja tudi delegacija taboriščnega odbora Ravensbrück na vsakoletni proslavi pri Zvezi slovenskih žena. Še posebej smo ponosni na zbrane srčne in empatične koroške ženske, združene v Zvezi slovenskih žena, in neizmerno smo hvaležni za plemenito poslanstvo.

VIDEO - Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija 

Zaradi stalnega boja za slovenski jezik, za dvojezično šolstvo, za ženske pravice, za obče dobro, in prizadevanja za skupnost, ste matic slovenstva na Koroškem. Ve polagate v zibko prečudovito slovensko besedo. Boj za pravice, za jezik, pa ni nikoli končan. S svojim zavedanjem, ustvarjalnim delom in modrostjo ohranjate slovenstvo. Hvaležen poklon vam, drage koroške ženske, saj narod brez jezika ni narod. Slovenski narod, majhen po številu, a velik po dejanjih, je bil v času II. svetovne vojne obsojen na uničenje. Slovenke z obeh strani Karavank so del svojega življenja, predvsem svoje mladosti, preživele samo kot številke, v hudi bedi in pomanjkanju, v hudem terorju.

V taboriščih so si delile skupno usodo. Bile so obsojene na uničenje samo zato, ker so bile Slovenke. Bile so povezane, čuteče in skrbne. Zaradi dejanj tovarištva, domoljubja, junaštva in solidarnosti, ki so ga znale udejanjati v svojih medsebojnih odnosih, so preživele grozote taborišč z edinim samim orožjem, ki so ga imele, to je življenjem, in ohranile slovenstvo in slovenski rod. Neizmerno smo ponosni na njih. Ne pozabimo na Angelo Piskernik, Marico Pečnik, Ančko Kuper, Stanko Simoneti, Ivanko Špat in številne druge. Povezani smo kulturno, politično in zgodovinsko. Še več, med nami so se stkale pristne prijateljske vezi. Prepričan sem, da bomo ta dragocena druženja udejanjali in negovali tudi v prihodnje."

FOTOGALERIJA  https://photos.app.goo.gl/yNKMdo63w58SrU2K7

 VIDEO - Celoten video posnetek proslave Dan žena na Radišah v Avstriji.

VIDEO RTVSLO - Dober dan Koroška 11.3.2024 

SLOVENCI ORF.at: https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3248470/

NOVICE slovenski tednik na Koroškem: https://www.novice.at/lokalno/mednarodni-dan-zena-na-radisah/

Od marca bo oddaja 'Ah, ta leta' še razkošnejša

Oddaja Ah, ta leta bo po dveh letih ustvarjanja od 9. marca vsebinsko še bogatejša in bolj razgibana. Njen programski čas bo namreč odslej še enkrat daljši. Ustvarjalke oddaje uvajajo tudi novo rubriko Ah, ta splet! Na sporedu bo vsako soboto ob 17.20 na TV SLO 1.

Oddaja Ah, ta leta! je po dveh letih ustvarjanja že našla pomembno mesto med gledalci. Vsaj del oddaje si je v tem obdobju ogledalo milijon različnih gledalcev. Od 9. marca dalje bo zato gledalcem ponujena vsebinsko še razkošnejša oddaja, ki bo odslej dolga 50 minut. Voditeljica Helena Pirc bo v studiu gostila še več zanimivih gostov, z redno rubriko Ah, ta splet! pa se ji bo pridružila novinarka Nina Cijan.

Nov obseg oddaje, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija, prinaša še več zanimivih gostov, ki bodo v studijskih pogovorih s svojim znanjem in izkušnjami osvetljevali določeno temo, ter še več zgodb posameznikov s terena, ki so se v življenju soočili z najrazličnejšimi izzivi.

»Naši gosti bodo v studiu kdaj tudi zapeli, zaigrali ali pokazali kake druge sposobnosti, svoje dosežke. V oddajah bomo še naprej pozornost usmerjali na pomen najrazličnejših človeških odnosov in izzivov, pred katere so v sodobnem svetu postavljeni. Govorili bomo o pomenu medgeneracijskega razumevanja in sodelovanja. Predstavljali izjemne ljudi in njihove sposobnosti, ne glede na leta in na različna področja ustvarjanja. Skupaj se bomo učili spoštljive komunikacije in obnašanja, se soočali z izzivi na področju ohranjanja narave, ljudske dediščine, vrednot, ki so za naše življenje izrednega pomena, kot so hvaležnost, sprejemanje drugačnosti, ljubezen, naključja, iskanje notranjega miru in kako se na različnih področjih življenja čim bolj uspešno in hitro prilagoditi novostim sodobnega časa – tudi hitri digitalizaciji, ki posega že v vse pore našega življenja,« pojasnjuje urednica oddaje Ah, ta leta! Neva Novljan.

Oddaja, ki v ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, je prepričala ne le generacijo, ki ji je neposredno namenjena, ampak tudi tiste, ki si želijo, da bi njihovi starši in stari starši zdravo, varno in zadovoljno uživali zrela leta. Voditeljica oddaje Helena Pirc pojasnjuje, da so bili dosedanjih odzivi izredno pozitivni. »Vesela sem, da so nas gledalci sprejeli, pa na zgolj starejši. Od samega začetka je bil cilj ustvariti program, ki bi bil zanimiv, izobraževalen in morda tudi zabaven in očitno nam to kar dobro uspeva. Res pa je, da smo imeli marsikdaj občutek, da bi lahko povedali še več.« Dodatne minute oddaje jim bodo zdaj omogočile prav to – še bolj poglobljeno obravnavo tem. Tudi Helena se veseli, da bodo z oddajo lahko pomagali pri širjenju digitalne pismenosti.

Na sporedu bo vsako soboto ob 17.20 na TV SLO 1.

Rubriko Ah, ta splet! bo, kot že omenjeno, pripravljala Nina Cijan, ki je sicer že zdaj sodelovala prioddaji. »Do sedaj sem pri oddaji pripravljala večinoma zgodbe zanimivih posameznikov, predvsem takšnih, ki jim staranje ne pride do živega in s svojo voljo in energijo vedno znova dokazujejo, da so leta le številka. V teh pogovorih sem zelo uživala, iz snemanj sem se vedno vrnila polna pozitivnih vtisov in novega zagona.« Zdaj se veseli novih izzivov pri oddaji, tudi zato, ker je digitalni svet prepreden z vsakdanom slehernika. »Skorajda ni področja življenja, ki ne bi vsaj delno vseboval tudi digitalnih elementov. In to velja za vse nas, ne glede na starost in generacijo, ki ji pripadamo,« pravi Nina Cijan in dodaja, da je pri tovrstnih vsebinah največji izziv izbrati takšne, ki bi bile zanimive širši množici ljudi in ki bi jih lahko tudi na poljuden način razložili in vizualno podkrepili. »Želimo si, da bi čim več postopkov in drugih elementov lahko pokazali na monitorju, ki bo stalni spremljevalec rubrike. Zanimala nas bo na primer uporaba različnih aplikacij, tudi računalniških programov, različna področja umetne inteligence, tudi spletna komunikacija. Naše oddaje ostajajo tudi v prihodnje tematske, zato bomo tudi vsebine rubrike povezovali z osnovno temo oddajo.«

V prvih oddajah bodo v rubriki predstavili umetno inteligenco in kako se ta povezuje z umetnostjo. Gledalci bodo med drugim izvedeli, kako se lahko oblikuje fotografije, reproducira umetniška dela … Prav pri fotografijah pa bodo opozorili tudi na pasti, predvsem, kako ločiti prave fotografije od tisti, ki jih ustvarijo računalniški programi. Zanimalo jih bo tudi, kakšno je ustrezno komuniciranje na spletu, torej spletni bonton, pa tudi na kakšen način danes digitaliziramo dediščino.

9. marca bodo v ospredju ženske

V prvi 50-minutni oddaji v soboto, 9. marca, torej dan po dnevu žensk, bodo v oddaji Ah, ta leta! govorili o ženskah, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo in ne le kot poklic. O ženskah, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo.

VIDEO

V studiu se bodo voditeljici Heleni Pirc pridružile: dr. Alenka Šelih, s katero bodo govorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, Dubravka Tomšič Srebotnjak, izjemna umetnica, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami, ter znanstvenica dr. Saša Novak, gledalci pa bodo spoznali tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak in akademsko slikarko Vlasto Zorko.

Kot prvo med prvimi pa bodo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik v smeri enakosti spolov.

Na 30. pohodu po Jurčičevi poti množično voščili pisatelju za 180. rojstni dan

Že tridesetič so se na prvo soboto v marcu, ljubitelji slovenske literature, pohodništva in kulturne dediščine podali po šolskih sledeh velikega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, od Višnje Gore do Muljave. Na letošnjem jubilejnem pohodu se je pisatelju Jurčiču po besedah župana Dušana Strnada poklonilo okoli 5500 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije. Nagrajeni so bili z izjemnimi kulturnimi doživetji in hojo po razgibani dolenjski pokrajini, ki jo je kljub negotovi vremenski napovedi praznično polepšalo pomladansko sonce.

Letošnji jubilejni pohod je minil v znamenju obletnic, saj se poleg 30. izvedbe pohoda spominjamo tudi 180-letnice pisateljevega rojstva (4. marec 1844), letos mineva tudi 160 let od izida Jurčičeve povesti Jurij Kozjak (1864). Prav s tem literarnim delom je Jurčič prvič resno opozoril nase in še rosno mlad vstopil v literarni svet takratnega slovenskega pripovedništva in književnosti. Prav zgodba Jurija Kozjaka bo letos junija na Muljavi zaživela v letnem gledališču na prostem, v katerem domači kulturniki ustvarjajo uprizoritve Jurčičevih del že okroglih 100 let.

Pod organizacijo pohoda so se tudi letos podpisali Občina Ivančna Gorica, Planinsko društvo Polž Višnja Gora in Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica skupaj s krajevnimi skupnostmi, številnimi lokalnimi društvi in zavodi iz ivanške občine. »Ne le, da je pot skrbno urejena, vsako leto ponuja nove vsebinske obogatitve in kar je najlepše, pri organizaciji sodeluje mnogo društev in posameznikov – več kot 200 prostovoljcev, ki s svojo srčnostjo in trudom skrbijo, da se pohodniki na dan pohoda in skozi vse leto počutijo prijetno in domače«, je na zaključni prireditvi v imenu organizatorjev ponosno povedal župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. »Jurčič bi bil vesel te množice ki mu je prišla voščit za 180. rojstni dan. Očitno je naš glas o pohodu segel daleč na vse konce Slovenije in preko meja, kar 5500 pohodnikov smo našteli. In ker je med nami veliko mladih, sem prepričan, da bo Jurčičeva pot še dolgo privabljala Slovenke in Slovence in se bomo še veselili okroglih jubilejev«, je še povedal župan Strnad in zaključil s povabilom na 31. pohod prihodnje leto.

Slavnostni govornik jubilejnega 30. pohoda po Jurčičevi poti je bil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je na zaključni slovesnosti povedal, da so Jurčičeva literarna dela aktualna tudi za današnji čas. »Čeprav je od prvega izida Kozlovske sodbe v Višnji Gori minilo že več kot 150 let, se zdi, da nekateri še vedno tepejo kozlovo senco, medtem, ko drugi to opazujejo z zavezanimi očmi«, je povedal Lotrič. Po njegovih besedah je Jurčič že v 19. stoletju opažal, kako velika je slovenska razcepljenost pri političnem udejstvovanju. »Tega žal še vedno nismo presegli, pa vendar smo bili pri pomembnih vprašanjih v preteklosti sposobni potisniti lastne parcialne interese na stran in stopiti skupaj z namenom doseganja višjega cilja v dobrobit vseh državljank in državljanov in to naj nam bo vzor in vodilo tudi v prihodnje, saj nam pomembnih izzivov ne bo kmalu zmanjkalo«. Poudaril je še, da je Jurčič kljub mladosti ustvaril bogato zapuščino, iz katere se tudi danes lahko veliko naučimo. Med drugim tudi tega, česar se je zavedal Jurčič sam, da je prenos znanja med generacijami zelo pomemben, saj so tudi pripovedi njegovega deda mlademu Josipu vzbujale domišljijo in ljubezen do domače besede. »Zavedanje pomena prenosa znanja med generacijami na eni - in dejstvo, da smo starajoča se družba na drugi strani, od nas terjata, da o medgeneracijskem sožitju ne le govorimo, temveč storimo vse, kar je v naši moči, da ga tudi v celoti udejanjimo« je zaključil predsednik drugega doma slovenskega parlamenta in čestital organizatorjem za lepo in skrbno urejeno pot, vsem pohodnikom oziroma udeležencem pa zaželel varen korak skozi vso pohodniško sezono.

Tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in predsednik PD Polž Višja Gora Aleš Erjavec, sta se pridružila čestitkam pohodnikom za prehojeno pot in številnim prostovoljcem za še eno uspešno izvedbo pohoda, s čimer dokazujejo kako lahko kultura in rekreacija bogatita in povezujeta ljudi.

Pohod se je tradicionalno začel v starem mestnem jedru Višnje Gore pri Hiši kranjske čebele, kjer so domači čebelarji obiskovalcem ponudili brezplačen medeni zajtrk, pohodnike pa so na pot pospremili zvoki Godbe Stična. Kot že nekaj pohodov doslej, se je tudi letos precej udeležencev odločilo, da so se na pohod pripeljali iz smeri Ljubljane in Novega mesta z brezplačnim izrednim vlakom »Prijetno domače«. S tem organizatorji, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami poudarjajo trajnostni pristop prireditve in ozaveščanje o varovanju okolja.

Jurčič je lahko tudi vzor in navdih mladih

Rdeča nit letošnjega pohoda se je glasila »Jurčič praznuje in živi v mladih«. Prav zato so pohodnike na dobrih 12 kilometrov dolgi poti, na več lokacijah pričakali dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ki so pisatelja Jurčiča predstavljali s svojo mladostno energijo. Tudi pester kulturni program na zaključku pohoda na Jurčičevi domačiji na Muljavi je bil v znamenju mladih kulturnih ustvarjalcev. Nastopil je mladinski pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, instrumentalna skupina Propertea, člani Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava in knjižnica Ivančna Gorica s kamišibajskim gledališčem. Obiskovalcem je bil na dan pohoda na voljo brezplačen ogled rojstne hiše, bogata pa je bila tudi ponudba rokodelskih izdelkov in domačih dobrot na stojnicah. Tisti pohodniki z največ energije so pot podaljšali še do izvira reke Krke in pokukali tudi v čudoviti svet Krške jame. Zadovoljstva med udeleženci pohoda torej ni manjkalo, piko na i pa je ob koncu dodal še osrednji glasbeni gost, Dejan Vunjak z Brendijevimi barabi.

Slovesno je bilo že na predvečer pohoda, ko so na Muljavi pred Jurčičevo rojstno hišo domačini pripravili tradicionalno prireditev Poklon rojaku, v Višnji Gori pa je bila odprta razstava starih razglednic Višnje Gore in okolice zbiratelja Marjana Potokarja. Župan Strnad se je ob tej priložnosti zahvali začetnikom pohoda in podelil spominske zahvale članom organizacijskega odbora. Nastal je tudi spominski film s pregledom vseh dosedanjih pohodov po Jurčičevi poti.

Jubilejnega pohoda se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Hirschaid, z županom Klausom Homannom, saj ravno letos mineva 25 let partnerstva med obema občinama.

VIDEO FILM

Vaše zdravje natančno spremlja Huawei Watch GT 4

Huawei Watch GT 4 daje velik poudarek spremljanju zdravja. Gibanje je osnova za dobro počutje, vendar četudi niste ljubitelj športa in vadbe, bo ta ura še vedno koristila vašemu zdravju. Poleg natančnega spremljanja srčnega utripa se ponaša še z drugimi izjemnimi funkcijami merjenja, kot so štetje korakov, merjenje kakovosti spanja, merjenje aktivnih minut, štetje porabe kalorij, meri tudi nasičenost kisika v krvi, stopnjo stresa in analizira vaš spanec. Zadnje je še posebej pomembno, saj slabo spanje vpliva na vašo učinkovitost in splošno počutje. Ta ura ne beleži le podatkov o spanju, ampak nudi tudi koristna priporočila, ki vam pomagajo izboljšati spanje.

Ima več kot sto različnih športnih načinov in odlično analizira zabeležene podatke, da vam lahko poda koristna priporočila. Prav tako vas spodbuja, da vsako uro vstanete ter vam sporoča, koliko vam še manjka, da dosežete svoje dnevno zastavljene cilje.

V aplikaciji Zdravje boste vsak dan lahko spremljali svoj napredek, ampak ali res veste, kaj nekateri parametri pomenijo? ITM, skeletna masa, trebušna maščoba, bazalna presnova, odstotek vode v telesu, … Pa poglejmo nekatere.

Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi. V tem stanju porablja energijo samo za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij. Velik del energije odpade na biokemične procese v telesu za vzdrževanje funkcije in oblike celic. Glavni dejavnik, od katerega je odvisna stopnja bazalnega metabolizma, je telesna zgradba. Nanjo lahko vplivamo z redno vadbo ter tako, z določenimi omejitvami, nadziramo tudi bazalni metabolizem. Mišične celice porabijo veliko več kalorij kot maščobne, celo kadar popolnoma mirujejo. Z zamenjavo maščobnega tkiva z mišičnim, bo telo v procesu bazalnega metabolizma porabilo vsak dan več kalorij, kot bi jih pri isti telesni teži, vendar z višjim odstotkom maščob. Da, zato “mišičasti” ljudje lahko pojedo več, brez strahu, da bi se zredili. Četudi je vnos kalorij enak, je poraba energije pri njih večja. Ker so moški v povprečju bolj mišičasti kot ženske, je tudi njihov bazalni metabolizem višji. To pomeni, da mora ženska, ki tehta enako kot moški in želi ohraniti telesno težo, jesti manj od njega. Omeniti je potrebno še, da se bazalni metabolizem z leti spreminja, pravzaprav se s staranjem organizma upočasnjuje.

Gibanje in skeletne mišice

Zavedati se je potrebno, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Pridobivanje mišične mase je dolgotrajen proces. V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. Tudi če trenutno delate na povečanju mišične mase vašega telesa, ne zanemarite počitka! Pravilo številka 1, kadar gre za pridobivanje mišične mase je: Mišica raste, kadar počiva!

ITM

Koliko kilogramov pomeni zdravo telesno težo, je težko reči, saj je veliko odvisno od višine posameznika, jo je pa enostavnejše določiti s pomočjo izračuna indeksa telesne mase (ITM). Indeks telesne mase (ITM) je vrednost, ki izhaja iz mase (teža) in višine osebe. ITM je definiran kot telesna masa, deljena s kvadratom telesne višine, izražena pa je v enotah kg/m2, kar je posledica mase v kilogramih (kg) in višine v metrih (m).

Trebušna maščoba, kaj je to?

 Maščoba ima v telesu različne funkcije, vključno s shranjevanjem energije in uravnavanjem hormonov. Imeti nekaj telesne maščobe je zdravo.

Na trebuhu sta dve glavni vrsti maščobe. Podkožna maščoba je vrsta, ki se nahaja tik pod kožo. Ta maščoba je shranjena po vsem telesu, vključno s srednjim delom.

Druga vrsta maščobe v predelu trebuha se imenuje visceralna maščoba. Ta maščoba se nahaja globlje v telesu, kjer blaži organe v trebuhu. Raziskave so povezale visoke količine te maščobe s stanji, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca.

Iz tega razloga ima lahko izguba odvečne visceralne maščobe pomembne koristi za vaše zdravje. Visceralna maščoba obdaja organe v vašem trebuhu. Če je imate preveč, je to povezano s povečanim tveganjem za nekatere zdravstvene težave.

Večina ljudi lahko zmanjša maščobo na trebuhu s ključnimi spremembami življenjskega sloga, kot je uživanje zdrave prehrane, polne pustih beljakovin, zelenjave in sadja ter stročnic, ter redna vadba.

Če imate kakršne koli zdravstvene težave ali ste v preteklosti imeli neurejeno prehranjevanje, je pomembno, da se pogovorite s svojim zdravnikom, preden naredite večjo spremembo svojih prehranjevalnih navad ali stopnje aktivnosti.

 Ali veste, kakšno vlogo v telesu ima voda?

Človek je sestavljen iz več kot 70% vode. Da telo lahko nemoteno deluje, obvezno potrebuje dovolj vode. Torej prenaša hranila in kisik do celic, pomaga pri presnovi, varuje organe in jim pomaga, da bolje vsrkavajo hranila, varuje in vlaži sklepe, uravnava telesno temperaturo, ipd. Voda je ključnega pomena tudi pri razstrupljanju telesa. Če je v telesu premalo vode, se v njem sproži alarm in naši organi pridejo v stres. To se zgodi že, če je telo dehidrirano samo 3 odstotke. Na dehidracijo je najbolj občutljiv organ z največ vode – to so naši možgani v katerih je kar 85 odstotkov vode. Količina vode, ki jo naše telo potrebuje, je odvisna od naše teže ter športne in miselne (!) aktivnosti. Več kilogramov imamo, več vode potrebuje naše telo. Saj se sliši razumljivo, če rečemo: več kilogramov pomeni več krvi, večje organe … in posledično telo za njihovo hidracijo potrebuje več vode.

Normalna količina vode v telesu je zelo različna, od 45 do 75 %. Pri ženskah se ta odstotek giblje okoli 50 %, pri moških okoli 60 % in pri novorojenčkih 75 %.

Priznajmo si, pametna ura ni najbolj koristna, če jo morate nenehno polniti. S Huawei Watch GT 4 zagotovo ne boste suženj njeni bateriji. Deluje z izjemno učinkovitostjo in pri normalni uporabi zdrži tudi do 14 dni, kar omogoča brezskrbno uporabo tudi med krajšimi dopusti in športnimi aktivnostmi.